Kljub temu da smo na Štajerskem (na območju Celja) letos že doživeli prvo točo, protitočno letalo Letalskega centra Maribor, ki že leta izvaja posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom v severovzhodni Sloveniji, ostaja na tleh. Razlog se skriva v tem, da država z letalskim centrom še ni podpisala pogodbe za izvajanje letalske obrambe pred točo. In je še dober mesec zagotovo ne bo.
Ponovljeno javno naročilo se izteče 19. maja
Spomnimo, da se na prvo javno naročilo, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano objavilo 9. marca, ni prijavil nihče. Niti Letalski center Maribor, saj nanj še niso bili pripravljeni. Ponudbe niso oddali, saj ne bi bila popolna. Ministrstvo je nato pozvalo občine k posredovanju pooblastil za ponovno izvedbo skupnega javnega naročila. Novi razpis se izteče 19. maja, Letalski center Maribor pa se bo nanj, kot nam je potrdil vodja letalske obrambe Darko Kralj, prijavil. Kralj se ob tem sprašuje, zakaj ponovljeni razpis traja en mesec, saj v tem času izgubljamo dragocen čas za čimprejšnjo vzpostavitev letalske protitočne obrambe. Prepričan je, da zaradi vseh postopkov, ki bodo sledili po zaprtju razpisa, pogodbe o izvajanju protitočne obrambe ne bodo podpisali pred 15. junijem.
Potrebovali bi vsaj 300 tisoč evrov
Država je sicer letalskemu centru iz prejšnjega razpisa namenila dodatnih 2.000 evrov sredstev, kar pa ne zadošča niti za en polet letala. “Ura letenja stane 3 tisoč 700 evrov.” Že lani so ustvarili izgubo, letos pa si tega ne morejo več privoščiti, je še pojasnil Kralj in spomnil na podražitve, od goriva in vzdrževanj do cen reagentov, za kar bi potrebovali vsaj še 70.000 evrov več od razpisanih sredstev. V lanskem letu je letalski center strani občin in države prejel 260 tisoč evrov, stroški za protitočno obrambo pa so presegli 300 tisoč evrov.“Čas je, da politika začne misliti tudi na ljudi, ne samo na svoje potrebe.” Po ekonomskem izračunu, primerljivem s tujino, bi letalskemu centru, kot pojasnjuje Kralj, moralo pripadati 2 milijona evrov sredstev, slovenska realnost je povsem drugačna: “Če nam bodo dali tisto, kar imajo rezervirano v proračunu, torej 125.000 evrov (brez davka), kar predstavlja eno tretjino, ostalo do sto odstotkov pa bodo primaknile občine, bomo nekako sezono spravili pod streho. Potrebovali bi dobrih 300.000 in ne 280.000 evrov.” Sogovornik pojasnjuje, da stroškov posadke niso mogli dvigniti, za energente so, čeprav so dražji, namenili isti znesek kot lani. “Sredstva, ki jih pridobimo, ne dopuščajo nobene preventive v zraku, vadbene polete pa opravljamo na svoje stroške.”
Čas vzletanja z letališča so jim podaljšali za eno uro
Edini izvajalec protitočne obrambe v naši državi, ki s tem projektom pokriva četrtino slovenskih občin, pa ima težave tudi z delovnim časom letališča Edvarda Rusjana, ki je poleti omejeno na čas med 8. in 17. uro. Kralj pojasnjuje, da so jim sedaj ta čas podaljšali do 18. ure. “Ves svet pozna letališča brez kontrole letenja, samo mi tega ne znamo narediti. Pred 15 leti, ko smo lahko leteli po zaprtju letališča, je bila zakonodaja v Evropi in Sloveniji zelo podobna, kot je danes.” V primeru kasnejših neviht bo tako morda protitočno letalo poletelo z vzletišča v Cerkvenjaku, kar pa bo s seboj prineslo dodatne težave in stroške.
Lani so obrambo pred točo začeli 15. junija, v treh mesecih pa opravili 24 poletov, s katerimi so ščitili območje Pomurja, Podravja ter občin Slovenske Konjice, Zreče in Podvelka. Za primerjavo, Avstrijci se proti toči borijo s kar sedmimi letali, skupno pa branijo polovico manj ozemlja kot naše eno protitočno letalo.
