Ko govorimo o izjemnih drevesih, lahko v bistvu trdimo, da so vsa drevesa izjemna. Gre za dolgo živeče rastlinske organizme, ki so osvojili vsa kopna območja planeta z izjemo območij z najtršimi življenjskimi pogoji, kot so polarni in visokogorski predeli ter puščave. Med drevesi imamo najstarejše in največje žive rastlinske organizme.
“Neka vrsta bora v Kaliforniji doseže starost okoli 5000 let – najstarejši živeči primerki so torej starejši od egipčanskih piramid, najvišje drevo, sekvoja, je visoka 116 m, kar je približna višinska razlika med nivojem mariborskega Mestnega parka in vrhom Piramide, najdebelejše drevo na svetu pa je taksodij v Mehiki s premerom debla 11,6 m, oz. obsegom 36,2 m,” je za nas pojasnil Samo Jenčič iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor.
Status “izjemna drevesa” imajo tudi nekatera mariborska drevesa
Tudi Maribor premore kar nekaj drevesnih posebnosti. Vidiki izjemnosti dreves so raznoliki. Po kriterijih Zavoda RS za varstvo narave imajo status “izjemnega drevesa”, to je drevesne naravne vrednote tista drevesa, ki izstopajo po svojih dimenzijah, starosti, habitusu, so pomembna iz znanstvenega, biološkega vidika, ali pa imajo pomembno pričevalno ali ekološko vlogo.
Naravne vrednote varuje zakonodaja. Zakon o ohranjanju narave pravi, da so naravne vrednote deli narave, s katerimi ne sme nihče ravnati tako, da ogrozi njihov obstoj. Večina drevesnih naravnih vrednot v Mariboru je hkrati zavarovanih še z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor iz leta 1992. Drevesnih naravnih vrednot je v Mariboru 15, sicer gre za število na območju mesta, v celi mariborski občini je številka precej večja. “Ta drevesa so dveh sort: večina je dreves, sajenih in vzdrževanih v okviru mestnih nasadov, nekaj pa je dreves, ki so ostanki nekdanje gozdne vegetacije, ki jo je ‘pogoltnilo’ rastoče mesto,” je še dodal Jenčič .
Mamutovec v Vinarski ulici
Sajen je bil najverjetneje leta 1919 v okviru parkovnega nasada pri tedanji Vinarski šoli v Vinarski ulici pod Kalvarijo. Deblo ima obseg 501 cm. V bližini Maribora rasteta še debelejša mamutovca na Ipavčevem, danes v okviru botaničnega vrta, kjer obseg najdebelejšega meri 660 cm.
Ginko na Slomškovem trgu
Raste pred vhodom v gledališče. Z obsegom debla 452 cm je po debelini drugi najdebelejši ginko v Sloveniji. Za nekaj centimetrov ga prekaša ginko v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni.
Hrast pri Sodnem stolpu
Z obsegom debla 480 cm je drugi najdebelejši mariborski hrast. Veduta Sodnega stolpa in velike hrastove krošnje za njim je ena najbolj prepoznavnih v Mariboru. Hrast je žal prizadela gradnja podzemne garaže pod tržnico, dodatno pa ga je še utesnila tribuna gledališča v Minoritih.
Stara trta
Sicer ni drevo, vendar jo zaradi olesenelega debla omenjamo na tem mestu. Starost te najstarejše trta na svetu je potrjena z znanstvenimi dendrokronološkimi metodami, lepo pa je vidna tudi na starih upodobitvah Maribora, najstarejša sega v leto 1657.
Pavlovnija ob Titovi cesti
Obseg debla meri 479 cm. Pavlovnija je hitrorastoča tujerodna drevesna vrsta, ponekod tudi invazivna, se pravi, da se naseljuje v prosto naravo in izpodriva domače vrste. Pri pavlovniji na Titovi cesti zaenkrat nismo potrdili razširjanja s semeni.
Foto: Samo Jenčič.
Hrast v Belokrajnski ulici
Drevo je ostanek nekdanjega Stražunskega gozda, ki se je nekdaj razprostiral na veliko večjem območju. Danes je to najdebelejši mariborski hrast – obseg debla meri 568 cm.
Foto: Samo Jenčič.
Platana na Betnavi
Uspeva v parku na “otoku” pri gradu Betnava. Ocenjena starost drevesa je okoli 250 let. Obseg debla meri 785 cm, kar pomeni, da je najdebelejše drevo v Mariboru (seveda v mestu; v občini Maribor prednjači Knezarjeva lipa v Grušovi z obsegom debla 955 cm. Platana na Betnavi je tudi druga najdebelejša v Sloveniji. Presega jo le platana v Medlogu pri Celju.
Bukev v Ertlovem gozdičku
Ertlov gozdiček je tri četrt hektara velik ostanek gozdne vegetacije zahodno od betnavskega gozda, Na njegovem severnem robu raste mogočna dvovrhata bukev z obsegom debla 423 cm.
Stara lipa v Radvanju
Lipa raste na gostinskem vrtu gostilne Stara lipa. Nekdaj so bile tam tri lipe, v krošnji ene je bilo celo urejeno leseno plesišče. Lipa ima obseg debla 635 cm. Deblo je votlo, krošnja pa je vzdrževana v manjših dimenzijah, saj večje krošnje deblo ne bi preneslo.
Foto: Samo Jenčič.
Platana pri Radvanjskem gradu
Raste tik ob (žal) precej propadajočem grajskem poslopju Radvanjskega gradu. Odlikuje jo mogočen, krožnikast koreničnik in debelina – obseg debla meri 539 cm. Njena starost jer ocenjena na okoli četrt tisočletja.
Foto: Samo Jenčič.
Platane pri Kadetnici
Pred jugozahodnim pročeljem Kadetnice je v okviru nekdanje parkovne ureditve okolice nasajenih 10 platan. Danes so to orjaška drevesa, najdebelejša ima obseg debla 433 cm.
Foto: Samo Jenčič.
Hrast v Košakih
Raste na dvorišču starejše večstanovanjske hiše ob Blatnikovi ulici. Obseg debla meri 417 cm.
Foto: Samo Jenčič.
Mandljevec
Mandljevec je najmanjši med izjemnimi drevesi Maribora. Raste na gostinskem vrtu lokala jugozahodno od Narodnega doma. Je edini mandljevec v Sloveniji s statusom drevesne naravne vrednote, saj je dosegel za to vrsto precejšnje dimenzije, povrh pa raste izven svojega optimalnega območja uspevanja, ki je pri nas vezano bolj na mediteransko klimo. Obseg debla meri 204 cm. Vsako leto v zgodnji pomladi nas razveseli z bujno cvetočo krošnjo.
Dve tisi na Slomškovem trgu
Tisi sta nasajeni v okviru parkovnega nasada. Dosegli sta za to vrsto precejšnje dimenzije – obsega debel merita 213 in 223 cm.
Izjemna drevesa najdemo tudi v mestnih nasadih
“Seveda pa ne smemo ‘zaradi dreves ne videti gozda’. Če govorimo o izjemnih drevesih ne moremo mimo mestnih nasadov, parkovnih in drevorednih, saj prav v njih najdemo kar nekaj izjemnih dreves, ki nimajo vsako posebej statusa naravne vrednote in so varovana v sklopu cele parkovne površine,” je še pojasnil.
Taka drevesa so na primer v Mestnem parku, parku na Slomškovem trgu, parku na Maistrovem trgu, Magdalenskem parku, parku na Kidričevem trgu, Tomšičevem in Vrbanskem drevoredu, izjemnem dvorednem drevoredu kavkaškega oreškarja pri Biotehniški šoli v Mariboru – po njem se pride do znamenitih stopnic na Kalvarijo, na zavarovanem Mariborskem otoku itd. “Od njih lahko omenimo veliko platano, ki raste med zahodno tribuno Ljudskega vrta in Langerjevo vilo in mamutovec, ki raste vzhodno od stadiona, obe drevesi pa sta ostanek Langerjevega vrta, prvega mariborskega javnega parka.”
S svojo pojavnostjo med izjemna drevesa sodita tudi platani na Maistrovem trgu ter platani ob Starem mostu na desnem bregu Drave. Kot je v nadaljevanju še dodal Jenčič, imamo v Mariboru še cel kup dreves, ki sama zase niso kaj prav izjemnega, v povezavi z lokacijo, zgodovino in mestnimi vedutami pa imajo velik pomen. Na primer, vrbe žalujke ob Starem mostu so take. Ali pa ginko ob gradu za Jurčičevim spomenikom. Pa bukev in hrast – dvojčka ob bazenu na Otoku…
Mestno okolje za drevesa pravi izziv
Izjemnim drevesom v mestnem prostoru ni lahko. Pogoji za rast se v mestu zelo razlikujejo od pogojev, ki vladajo v gozdu in so idealni za drevesa. V mestih so dreves bolj izpostavljena temperaturnim ekstremom, suši, poškodbam, tla okoli njih so največkrat zbita in premalo zračna, pogosto so sajena na siromašna in neustrezna tla, težave so pri oskrbi z vodo itd.
Težave so tudi s spoštovanjem rastnih prostorov dreves, ki so za 2 m povečan tloris njihove krošnje: “Ti prostori bi praviloma morali biti prosti, neutrjeni in namenjeni vzdrževanju pogojev za uspevanje dreves”. Zaradi neidealnih pogojev drevesa ne dosegajo polne vitalnosti in postajajo tudi manj odporna za bolezni in škodljivce. “Za uspevanje potrebujejo vso našo skrb, razumevanje in pametne odločitve v zvezi s posegi v njihovi bližini. Še najbolje pa bi bilo, da bi vsak imel svoje drevo, izjemno iz čisto njemu edinstvenih, osebnih razlogov,” je zaključil Jenčič.
