Poldrugo leto nazaj je prav tako potekala istoimenska kampanja, katere namen je bil osveščati o prevzemanju odgovornosti za svoje odpadke. V času epidemije se je namreč v naravi pojavilo večje število predvsem embalaže, pa tudi zaščitne opreme, kot so maske in rokavice. Na Mestni občini Maribor (MOM) si želijo, da akcija postane tradicionalna in upajo da bodo letos postavili kvalitetne temelje.
Snaga opravlja svetovalne nadzore na terenu
MOM pa si v sodelovanju z izvajalcem, torej komunalnim podjetjem Snaga z različnimi aktivnostmi prizadeva za uresničevanje strategije ravnanja z odpadki, ki daje prednost zmanjševanju količin le-teh, ponovi uporabi in recikliranju čim večjih količin, za kar je potrebno njihovo dosledno ločevanje. “V ta namen smo v letih 2019-2020 izvedli obsežno kampanjo Moji odpadki, moja skrb, v kateri smo se posvečali predvsem skrbi za večjo doslednost pri ločevanju odpadkov in odgovornem prepuščanju na za to predvidenih mestih. V ta namen izvajalec že od začetka leta 2021 izvaja redne svetovalne nadzore nad ločevanjem na terenu, na prevzemnih mestih gospodinjstev. S tem poskuša Snaga občane pravilno usmerjati in jim pomagati pri razmišljanju, kam s katerim odpadkom, vse s ciljem, da pridobimo namesto neuporabnih odpadkov čim več pomembnih surovin za nadaljnjo predelavo,” pojasnjujejo pri mariborski občini.
Nenazadnje je potrebno omeniti, da ima v Odloku o rabi javnih površin Mestna občina Maribor tudi določilo, da mora vsak organizator javne prireditve, ki se izvaja na javni (občinski) površini, za izdajo soglasja za uporabo javne površine predložiti izjavo, da bo na prireditvi izdajal in točil pijačo v povratni embalaži; izvzeta je le nepovratna plastična embalaža za brezalkoholne pijače do vključno 0,5 litra.
Nenazadnje je potrebno omeniti, da ima v Odloku o rabi javnih površin Mestna občina Maribor tudi določilo, da mora vsak organizator javne prireditve, ki se izvaja na javni (občinski) površini, za izdajo soglasja za uporabo javne površine predložiti izjavo, da bo na prireditvi izdajal in točil pijačo v povratni embalaži; izvzeta je le nepovratna plastična embalaža za brezalkoholne pijače do vključno 0,5 litra.
Vse manj ekoloških otokov v skladu s strategijo
Na občini pa si za čistejše okolje prizadevajo tudi v smeri zmanjševanja števila ekoloških otokov in košev za smeti z razlogom, ker smeti vedno kličejo nove smeti, na tak način pa svojo odgovornost za ravnanje z odpadki prenašamo na komunalne službe. S strani Urada za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor so v komunalnem podjetju Snaga prejeli usmeritve za zmanjšanje števila ekoloških otokov na javnih površinah, saj le-ti zavzemajo prometne in druge urbane površine in kazijo podobo našega mesta. A število ekoloških otokov krepko presega zahteve glede na gostoto poselitve, ki jih navaja zakonodaja (Uredba o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v MOM).
Ekološki otoki so bili umaknjeni na lokacijah, kjer je v sprejemljivi bližini še kakšen ekološki otok in tako oddaja ločeno zbranih odpadkov s strani gospodinjstev še vedno uporabnikom prijazna in dosegljiva. Prav tako smo vse stanovalce objektov, v katerih bližini smo umaknili ekološki otok, z nameščenim obvestilom na oglasnem mestu posameznega objekta seznanili o njim najbližji lokaciji obstoječega ekološkega otoka.
Zakonodaja predvideva en ekološki otok na 300 prebivalcev v primeru zbiranja papirja, stekla in odpadne embalaže na ekološkem otoku. Če se odpadna embalaža zbira zunaj ekološkega otoka (npr. v rumenih vrečah v okviru gospodinjstev), mora biti en ekološki otok na 400 prebivalcev. V Mariboru imamo tako v povprečju, glede na število vseh ekoloških otokov, en ekološki otok na 111 prebivalcev. Na javnih površinah je trenutno postavljenih 990 ekoloških otokov oziroma zbiralnic. V letu 2021 je bilo umaknjenih 15 ekoloških otokov v ožjem delu mesta, 29 ekoloških otokov pa se je prekvalificiralo v zbirne posode na zbirnem mestu pravnih subjektov.
A zmanjševanje ekoloških otokov je pri nemalo Mariborčanih povzročilo negodovanje, pred številnimi stanovanjskimi naselji so se pričeli pojavljati kupi nakopičenih smeti, kar je kazilo pogled na urbano urejeno okolje. “Ekološki otoki so bili umaknjeni na lokacijah, kjer je v sprejemljivi bližini še kakšen ekološki otok in tako oddaja ločeno zbranih odpadkov s strani gospodinjstev še vedno uporabnikom prijazna in dosegljiva. Prav tako smo vse stanovalce objektov, v katerih bližini smo umaknili ekološki otok, z nameščenim obvestilom na oglasnem mestu posameznega objekta seznanili o njim najbližji lokaciji obstoječega ekološkega otoka,” razlagajo na mariborski občini.
Zakonodaja predvideva en ekološki otok na 300 prebivalcev v primeru zbiranja papirja, stekla in odpadne embalaže na ekološkem otoku. Če se odpadna embalaža zbira zunaj ekološkega otoka (npr. v rumenih vrečah v okviru gospodinjstev), mora biti en ekološki otok na 400 prebivalcev. V Mariboru imamo tako v povprečju, glede na število vseh ekoloških otokov, en ekološki otok na 111 prebivalcev. Na javnih površinah je trenutno postavljenih 990 ekoloških otokov oziroma zbiralnic. V letu 2021 je bilo umaknjenih 15 ekoloških otokov v ožjem delu mesta, 29 ekoloških otokov pa se je prekvalificiralo v zbirne posode na zbirnem mestu pravnih subjektov.
Sicer pa, kot razlagajo na mariborski občini, nameščajo dodatne ekološke otoke v mestu v primeru novo nastalih bivalnih naselij. Ekološki otoki so namenjeni zbiranju odpadnega papirja in stekla, v kolikor pa gre za ekološki otok v naselju večstanovanjskih objektov pa je dodatno nameščen še zabojnik za zbiranje odpadne embalaže. Na območju centra mesta na podlagi umika posameznih ekoloških otokov niso dodatno nameščali le – teh na nove lokacije, so pa posamezne lokacije ekoloških otokov, v okviru prostorskih možnosti, dodatno okrepili še s kakšnim zabojnikom.
“Zmanjševanje količin oziroma preprečevanje nastajanja odpadkov je najpomembnejši del v hierarhiji ravnanja z odpadki. Gre za način razmišljanja in ravnanja na strani občanov oziroma povzročiteljev odpadkov. Začne se že z načinom nakupovanja, z načrtovanjem priprave obrokov in podobnim. Zavedamo se, da je treba predvsem na tem področju še narediti nekaj pomembnih korakov, predvsem v obliki osveščanja občanov. Skupaj z izvajalcem (Snago) bomo v ta namen izvajali osveščevalno obarvane dogodke na temo zmanjševanja in ponovne uporabe odpadkov,” še razlagajo na mariborski občini.
Urnik odvozov smeti zaenkrat nespremenjen
Prav tako se glede na umik posameznih ekoloških otokov situaciji prenapolnjenosti zabojnikov na občini prilagajajo s pogostostjo njihovega praznjenja, saj se zavedajo, da nalaganje odpadkov izven zabojnikov v samem središču mesta nikakor ni na mestu. “Seveda pa imajo ob tem pomembno vlogo tudi uporabniki ekoloških otokov, predvsem v smislu njihove odgovornosti pri predaji odpadne embalaže v zabojnike. Kartonsko embalažo je treba pred tem strgati, zložiti, prav tako je treba ostalo embalažo (plastenke, pločevinke, …) stisniti. Tako lahko skupaj zagotavljamo gospodarno polnjenje zabojnikov in optimalno ravnanje na ekološkem otoku,” razlagajo na Mestni občini Maribor.
Po pojasnilih mestne občine izvajalec (Snaga) tako redno izvaja odvoze odpadkov v skladu z letnimi koledarji odvozov, kot doslej. “Ob tem izvaja še dodatne odvoze, zunaj koledarja odvozov, s posameznih ekoloških otokov, kamor občani pogosto odlagajo odpadke, ki tja ne sodijo, oziroma jih ne odlagajo pravilno. Dejstvo pa je, da tudi večja pogostost odvozov in namestitev dodatnih zabojnikov pogosto ne zaleže oziroma lahko s tem celo podpiramo neodgovorno ravnanje posameznikov, ki s pridom izkoriščajo sistem,” odgovarjajo na mariborski občini. V centru mesta so v sklopu etapnih prenov predvidene lokacije podzemnih zbiralnic (kot je bila v decembru 2020 že postavljena in dana v uporaba podzemna zbiralnica na Glavnem trgu), ki bodo v prid možnosti sprejema večjih kapacitet ločeno zbranih frakcij nadomestile posamezne obstoječe ekološke otoke.
Seveda pa imajo ob tem pomembno vlogo tudi uporabniki ekoloških otokov, predvsem v smislu njihove odgovornosti pri predaji odpadne embalaže v zabojnike. Kartonsko embalažo je treba pred tem strgati, zložiti, prav tako je treba ostalo embalažo (plastenke, pločevinke, …) stisniti. Tako lahko skupaj zagotavljamo gospodarno polnjenje zabojnikov in optimalno ravnanje na ekološkem otoku.
Snaga pa sicer na območju svojega delovanja, kjer izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, letno zbere več kot 60.000 ton vseh komunalnih odpadkov. Mešani komunalni odpadki predstavljajo 36% vseh zbranih komunalnih odpadkov in se z leti, z dvigom ozaveščenosti uporabnikov in doslednejšim ločevanjem odpadkov na izvoru njihovega nastanka, njihov delež znižuje. Ločeno zbrani biološki odpadki predstavljajo 39 % vseh zbranih komunalnih odpadkov, 25% zberejo ostalih ločenih vrst odpadkov (kosovni odpadki, papir in kartonska embalaža, steklena embalaža, druga odpadna embalaža, gradbeni odpadki, električna in elektronska oprema, …).
V čistilni akciji smo Mariborčani zbrali skupno 18.340 kilogramov odpadkov: 5380 kilogramov mešanih odpadkov in 6200 kilogramov kosovnih odpadkov. Količina odpadkov, ki smo jih našli v naravi, je zaskrbljujoča, zato bodo čistilne akcije žal še naprej potrebne. Upamo, da z njimi postopoma zvišujemo tudi poznavanje problematike in ozaveščenost.
Občina je letos spomladi uspešno izvedla veliko čistilno akcijo na levem in desnem bregu Drave, za katero si prizadevajo, da bi postala tradicionalna. “V čistilni akciji smo Mariborčani zbrali skupno 18.340 kilogramov odpadkov: 5380 kilogramov mešanih odpadkov in 6200 kilogramov kosovnih odpadkov. Količina odpadkov, ki smo jih našli v naravi, je zaskrbljujoča, zato bodo čistilne akcije žal še naprej potrebne. Upamo, da z njimi postopoma zvišujemo tudi poznavanje problematike in ozaveščenost,” še razlagajo na mariborski občini.
