DNEVNA: Na območju Maribora več kot 11 tisoč brezposelnih: »Dela ni, stroški ostajajo. Stiske postajajo prevelike«

Konec preteklega meseca je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na območju Območne službe Maribor registriranih 11.289 brezposelnih oseb. Če primerjamo z oktobrom lani, je letos brezposelnih skoraj 15-odstotkov več, kar 1.461 oseb. Brezposelnost se povečuje iz meseca v mesec. V primerjavi s septembrom se je registrirana brezposelnost zvišala za 169 oseb oz. 1,5 odstotka.

Če primerjamo z oktobrom lani, je letos brezposelnih skoraj 15 odstotkov več, torej kar 1.461 oseb.

Zanimalo nas je, koliko prijavljenih v evidenco brezposelnih je izgubilo delo, kolikim se je iztekla pogodba in koliko jih je bilo opredeljenih kot trajno presežnih delavcev. Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja, nam je pojasnila, da je v 516 primerih šlo za iskalce prve zaposlitve, 426 osebam se je iztekla zaposlitev za določen čas, 216 oseb je bilo opredeljenih kot trajno presežni delavci. 42 oseb je delo izgubilo zaradi stečaja oz. likvidacije podjetja ali prenehanja opravljanja dejavnosti.

Po razglasitvi epidemije v marcu se je brezposelnost pričela močno povečevati vse do maja, ko je bilo v evidenci 12.611 brezposelnih oseb. To je kar 1.882 oseb več (17,5 odstotka) več kot ob koncu februarja. »V naslednjih mesecih je ob nižjih prilivih in višjih odlivih brezposelnost nekoliko upadla, tako je bilo ob koncu oktobra registriranih 11.289 brezposelnih oseb, kar je za 560 oseb oz. 5,2 % več kot ob koncu februarja 2020,« pojasni Zgaga.

V obdobju od januarja do oktobra 2020 se je v evidenco brezposelnih OS Maribor na novo prijavilo 11.980 oseb, kar je za 3.253 oseb oz. 37,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Največ prijavljenih je s predelovalnih dejavnosti (2.046 oseb), gostinstva (1.424), trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (1.265), gradbeništva (1.104), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (828).

Prevladujejo natakarji in prodajalci

V poklicni strukturi so med novoprijavljenimi prevladovali natakarji (969), prodajalci (553), delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (374), čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (364), tajniki (349), varilci ipd. (294), kuhinjski pomočniki (258), pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij (245), komercialni zastopniki za prodajo ipd. (232), orodjarji ipd. (217), drugi delavci za preprosta dela (208), skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo (208), kuharji (187), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (152) in delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah (150).

V desetih mesecih delodajalci sporočili 12.900 prostih delovnih mest

Zgago smo povprašali, koliko ponudnikov zaposlitev beležijo v teh časih in za katere police gre. »V obdobju od januarja do oktobra 2020 so delodajalci Območni službi Maribor sporočili 12.900 prostih delovnih mest, kar je za 21,9-odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2019 (opomba: Z 12. aprilom 2013 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. Ker delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta lahko zagotovijo sami, o tem pa Zavoda ne obveščajo, Zavod nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi.)«

Po katerih poklicih je največ povpraševanja?

Največ povpraševanja je po varilcih, elektroinštalaterjih, orodjarjih, povpraševanje je tudi po učiteljih in sodelavcih na visokošolskih zavodih, zidarjih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, strokovnih sodelavci za zdravstveno nego, strokovnjakih za zdravstveno nego. Med ponudniki so bili tudi takšni, ki so iskali čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, pa tudi delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnosti. Okoli 200 ponudb za posamezno področje so prejeli tudi za pripravljalce in monterje kovinskih konstrukcij, natakarje, prodajalce, elektromehanike, monterje in serviserje vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav.

 Po izboljšanju razmer bodo delodajalci znova zaposlovali

»V strukturi tako priliva v brezposelnost kot odliva v zaposlitve prevladujejo iste dejavnosti delodajalcev, prav tako so pretežno zastopani isti poklici, kar kaže, da so delodajalci po odpuščanju delavcev po razglasitvi epidemije in nastanku kriznih razmer, kasneje, ob izboljšanju razmer, le-te ponovno zaposlovali,« pojasni.

Govorili smo z Mariborčani, ki so v teh mesecih ostali brez zaposlitve. Zaradi želje po anonimnosti, imen ne uporabljamo. Hranimo jih v uredništvu.

Mariborčanka je morala podpisati odpoved, da se je delodajalec rešil stroškov

Ena izmed sogovornic je bila zaposlena od 1. februarja letos: »Delala sem polovični delovni čas, saj sem uveljavljala starševstvo po porodniškem dopustu. Delala sem do 15. marca, nato me je dal delodajalec na čakanje, saj ni imel vseh stvari urejenih in so mu posledično zavrnili državno pomoč za povrnitev stroškov.« Konec aprila jo je poklical, da ji prinese odpoved, ki jo mora podpisati. Mariborčanka opisuje, da je to naredil, da se je rešil dodatnih stroškov.

Prej smo imeli dohodek za normalno življenje. Nikoli nismo živeli na veliki nogi, ampak za vsak evro tudi nismo rabili gledati.

Ima tri otroke, enega šoloobveznega in dva, ki še godita v vrtec. Kasneje jo je delodajalec klical, da bi se vrnila delati. Ni se vrnila, saj se je zavedala, da bi morala ostati doma zaradi varstva otrok, delodajalec pa tega ne bi odobraval. Tako se je zavedala, da bi imela dodatne težave. »V službo sem hodila z veseljem, delovni čas je bil idealen. Delala sem v gostinstvu. Odkar sem morala podpisati odpoved,  sem doma. Iščem službo, zatakne se, ko povem, da imam tri otoke in vsak se boji, da bom več v bolniški, kot doma. Oba s partnerjem sva trenutno brezposelna. Prej smo imeli dohodek za normalno življenje. Nikoli nismo živeli na veliki nogi, ampak za vsak evro tudi nismo rabili gledati.« Več kot dva meseca so bili brez njenega prihodka, saj je čakala na odločitev borze.

»Ni lahko in nekaj se bo moralo spremeniti. Večina ljudi ima vsaj kakšen kredit ali lizing. In če bo šlo tako naprej, od kot bomo plačevali? Kaj bomo? Pristali na cesti, ker nimamo denarja, pa to ne po naši krivdi? Bojim se, kako bo vse skupaj, bojim se, da se gospodarstvo ne bo pobralo,« zaključi.

Delodajalci sprašujejo o osebnih stvareh, koronavirus je za nekatere dober izgovor

Naslednja Mariborčanka, s katero smo govorili, je bila zaposlena v manjšem podjetju, na področju tekstila, v komerciali. Zaposlena je bila za nedoločen čas, za polni delovni čas. Tam je delala tri leta in bila z razmerami zelo zadovoljna. »Dobila sem odpoved iz poslovnih razlogov zaradi izgube posla, velika stranka je odpovedala večino posla, zato sem posledično izgubila zaposlitev.« Kot opiše, so bili občutki zelo slabi. Poleg tega ima občutek, da si v Sloveniji kaznovan, če imaš otroka: »Posebej majhnega, ker te nihče ne želi zaposliti.«

Težko je najdi novo zaposlitev, vendar menim in opažam, da je razpisov na mojem področju – ekonomija, veliko, in podjetja iščejo ta kader. Zato se mi zdi koronavirus za nekatere dober izgovor.

Doda, da delodajalci veliko sprašujejo o osebnih stvareh. V zadnjih časih je bila tako deležna vprašanj, kaj je mož po poklicu, kje je zaposlen. »Le redko katero podjetje ne sprašuje teh osebnih stvari,« pove in doda, da službo išče že od marca, ko je ostala brez zaposlitve. Meni, da je ne dobi ravno zato, ker ima otroka in je sedaj še posebej težko: »Težko je najti novo zaposlitev, vendar menim in opažam, da je razpisov na mojem področju – ekonomija, veliko, in podjetja iščejo ta kader. Zato se mi zdi koronavirus za nekatere dober izgovor. Država pa seveda na takšne, ki imamo enega otroka, pozablja in potem se človek znajde sam, v svoji stiski in se moraš znajti, kakor veš in znaš. Tukaj bi se, posebej za mamice, ki ostanejo brez zaposlitve, lahko veliko bolj potrudili.«

Izgubila službo v Avstriji

Ne le v Sloveniji, brez službe so ostali tudi nekateri zaposleni v Avstriji. Govorili smo z D.D., ki nam je povedala, da je pred časom v Avstriji našla službo, kjer se je zaposlila v gostinstvu: »Končno sem našla delo, kjer sem lahko delala samo dopoldan, kar je bilo zraven petih otrok več kot dobrodošlo. Zaposlena sem bila za polni delovni čas, nato pa dobila odpoved. Razlog odpovedi je bil zaprtje gastronomije. Občutki so grozni. Čakam, da se začne postopno sproščanje in “odprtje”. Upam, da me vzamejo nazaj.« V tem času se sicer ni odločila za iskanje novega dela, saj ve, da so možnosti minimalne, poleg tega si želi vrniti v Avstrijo.

»Bojim se, da bodo stiske nekaterih prevelike«

Brez službe je ostala tudi Mariborčanka zaposlena v trgovini z oblačili. Čeprav ji je bilo rečeno, da jo bodo v primeru ponovnega zaprtja dali na čakanje, je sledila odpoved. »Kot prodajalka sem delala več let, vedno imela dobre odnose in tega nikakor nisem pričakovala. Trudim se razumeti, vem, da tudi delodajalcem ni lahko. Ampak zdi se mi, da je bila odločitev mojega delodajalca sprejeta hipno, brez konkretnega razmisleka. V danem trenutku je menil, da je to najbolje zame in zanj.«

Kdo bo me zaposlil? Trgovine so zaprte, pa tudi po tem, ko se bodo znova odprle, bo potreben čas, da se vse vrne v normalo. Močno dvomim, da bodo na veliko zaposlovali.

Povedala nam je, da je v iskanju nove zaposlitve, kljub temu pa ni preveč optimistična: »Kdo bo me zaposlil? Trgovine so zaprte, pa tudi po tem, ko se bodo znova odprle, bo potreben čas, da se vse vrne v normalo. Močno dvomim, da bodo na veliko zaposlovali.« K sreči ima partner službo, kjer kljub trenutni situaciji, posel normalno teče naprej. »Iskreno ne vem, kaj bi sicer storila. Stroški so ogromni. Najem stanovanja in stroški nas mesečno stanejo najmanj 600 evrov, kje je šele hrana in ostali stroški, ki ostajajo. Bojim se, da bodo stiske nekaterih prevelike.«

Zaradi strahu pred izgubo službe mnogi ne ukrepajo zaradi kršitev

Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice, je za STA dejal, da opažajo zatišje med delavci, ki se nanje v času drugega vala epidemije obračajo manj kot prej. Meni, da je to posledica strahu. Ljudje namreč zaradi strahu pred izgubo službe večinoma ne ukrepajo zaradi kršitev.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa opozarjajo, da beležijo primere, ko so delavci med bolniškim staležem prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ponekod morajo zaposleni delo opravljati kljub odrejenemu čakanju na domu in za to prejemajo zgolj 80-odstotno nadomestilo plače.

So pa bili tudi že primeri delavcev, ki so vedeli, da so okuženi in so o tem delodajalca pravilno obvestili, pa je ta komaj čakal, da jim da odpoved. Ali pa je delavcu strogo zabičal, da pri navajanju stikov ne izpostavlja podjetja.

»So pa bili tudi že primeri delavcev, ki so vedeli, da so okuženi in so o tem delodajalca pravilno obvestili, pa je ta komaj čakal, da jim da odpoved. Ali pa je delavcu strogo zabičal, da pri navajanju stikov ne izpostavlja podjetja,« je za STA povedal Lukić.

V težki situaciji tudi delodajalci

Generalni sekretar združenja delodajalcev Jože Smole je za STA povedal, da so v težkih situacijah tudi delodajalci. Po njegovih besedah je dodatna težava prekinitev izdajanja odločb o karantenah, saj delodajalcem manjka eno od potrdil, s katerim lahko uveljavljajo olajšave.

Združenje delodajalcev Slovenije aktivno spremlja, poziva in sodeluje pri pripravi ukrepov za spopadanje z epidemijo koronavirusa. Za vas so zbrali aktualne informacije in pojasnila za delodajalce, ki jih nenehoma dopolnjujejo. Pogledate si jih lahko TUKAJ.

In kakšne so napovedi delodajalcev za prvo polovico leta 2021?

Zavod RS za zaposlovanje je opravil raziskavo Napovednik zaposlovanja. V njej je oktobra sodelovalo več kot 2.800 delodajalcev, ki imajo deset ali več zaposlenih. Kot pojasnijo na ZRSZ so najpozitivnejše napovedi glede gibanja zaposlovanja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gradbeništvu, največja zmanjšanja števila zaposlenih so predvidena v gostinstvu.

V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarji, prodajalci, varilci in vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.

»V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarji, prodajalci, varilci in vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev. Delodajalci tokrat poročajo o težavah z iskanjem kadra manj pogosto kot v izvedenih raziskavah v prejšnjih letih. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklega pol leta soočala tretjina delodajalcev, med velikimi delodajalci se jih je s takšnimi težavami srečevala dobra polovica. Dve tretjini delodajalcev v prihodnje ne pričakujeta težav z iskanjem kadra,« pojasnijo.

FOTO: ZRSZ

FOTO: SRSZ

Če ste v stiski ne čakajte, poiščite psihološko podporo

Pred nekaj dnevi je bil vzpostavljen Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji COVID-19. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 bodo 24 ur na dan, vse dni v tednu strokovno pomoč nudili izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja.

Telefon je namenjen krajšim pogovorom za:

– čustveno podporo pri obvladovanju tesnobe, strahu, jeze in drugih čustvenih stanj ter z njimi povezanih odzivov;
– podporo obolelim in svojcem oseb z boleznijo COVID-19;
– podporo ob izgubi bližnjega zaradi bolezni COVID-19;
– podporo ob soočanju z izgubo zaposlitve, čakanjem na delo ali težavah, povezanih z delom od doma;
– priporočila in podporo pri usklajevanju delovnih obveznosti in družinskega življenja;
– podporo pri soočanju z osebnimi stiskami in s težavami v medosebnih odnosih v času izolacije;
– podporo pri drugih izzivih, ki jih prinaša trenutna situacija.