Konec julija in v začetku avgusta po naših krajih postavljamo klopotce, ki veljajo za simbol štajerskega in slovenskega vinogradništva. Po starem izročilu moramo to storiti od Jakoba, 25. julija, pa do svetega Jerneja, 24. avgusta, ko grozdje začne dobivati barvo. Drago Korade, prof. iz Spodnje Kungote, ljubiteljski etnolog, ki je napisal knjigo z naslovom Klopotec, je prepričan, da je klopotec slovenski izum. “Po doslej znanem bi smeli sklepati, da je klopotec naš izum, ki pa je imel določene konstrukcijske temelje na nekaterih starejših modelih z nemškega področja; ta je dobil na Slovenskem popolnoma izvirno, območno podobo – to je slovenjegoriška (prleška) in haloška podoba oziroma tip klopotca,” piše v knjigi. Slovenjegoriški oziroma prleški tip klopotca ima dve vetrnici (štiri krake), haloški ima tri vetrnice (šest krakov). Na Avstrijskem ima klopotec štiri vetrnice (osem krakov). Za optimalno delovanje klopotca je pomembna vrsta lesa za njegove posamezne dele. Raziskava, ki jo je Korade opravil s pomočjo osnovnih šol iz Slovenskih goric in Haloz, je pokazala naslednje rezultate: stol-jarem iz hrastovega lesa, gred iz jesenovega lesa, kladivca iz hrastovega lesa, deska iz češnjevega lesa, vetrnice iz smrekovega lesa, rep iz hrastovih ali brezovih vej.
Jernej Golc: Naša želja je, da bi v bližnji prihodnosti etnologi zaščitili klopotec kot živo oziroma nesnovno dediščino Štajerske
Da je klopotec slovenska iznajdba, se strinja tudi Jernej Golc iz Turistično informacijskega centra Haloze. “Predvsem iz razloga, da lika ali predmeta, kot je klopotec ali podoben lik, ne boste našli v nobeni drugi vinogradniški regiji na svetu. Predvsem je pomembno, da so se ohranili običaji oziroma živa dediščina okrog opravil, ki so povezni s klopotcem, se pravi sama postavitev klopotcev in za martinovo pospravljenje klopotcev. Naša želja je, da bi v bližnji prihodnosti etnologi zaščitili klopotec kot živo oziroma nesnovno dediščino Štajerske. Predvsem mora imeti pravi klopotec pravo obliko in pravi glas, to pa je odvisno od mojstra izdelovalca klopotcev, da upošteva prava razmerja med deli klopotca, vrsto lesa in način sestave in izgradnje klopotca. Pravi haloški klopotec je sestavljen iz 84 različnih delov, pri čemer se naj ne bi uporabljalo kovinskih delov, žebljev, vijakov, …”
Klopotec pri cerkvici sv. Ane pri gradu Borl
Golc dodaja, da lahko na osnovi raziskav in pisnih virov s prepričanjem rečemo, da je bila odganjanje ptičev iz vinogradov človekova skrb že pred našim štetjem. “Čeprav v nekaterih virih najdemo tudi, da je klopotec preganjal kače iz vinograda. Izdelovalci, mojstri klopotcev to utemeljujejo, da skozi drog, na katerem stoji klopotec, povzroča tresljaje v zemljo, ki ne odgovarjajo kačam. Seveda pa je bilo nekoč za starše otrok zelo pomembno, da otroci niso šli v vinograd zobat, da je letina ostala na trsju.”
V logotipu Štajerske je klopotec spremenjen v iskro, ki se vrti in poganja celotno destinacijo
Marsikdo pa ne ve, da ima nova blagovna znamka, destinacija Štajerska, v katero je vključenih 39 podravskih občin, Maribor in Ptuj imata položaj vodilnih destinacij, v svojem logotipu klopotec. Ta je sicer v nekoliko drugačni obliki; spremenjen je v iskro, ki se vrti in poganja celotno destinacijo.
“Klopotec služi kot navdih in prispodoba prihoda svežega in novega. Predstavlja srce, jedro, motor, ki se ne neha vrteti, med vrtenjem pa prepleta urbano in naravno, vsebine, odnose, doživetja, možnosti in vse, kar destinacija prinaša iz preteklosti, sedanjostiin prihodnosti. Simbol, ki v navdihu izhaja iz klopotca, predstavlja iskro in iskrivost ter zvezdo, kakršna si Štajerska zasluži v prihodnosti postati na svetovni turistični mapi,” nam je povedal Tine Lugarič, kreativni direktor multidisciplinarnega studia Trampolin, v katerem so pripravljali celostno grafično podobo nove destinacije.
Iz prepleta urbanega in naravnega izhajajo tudi barve logotipa; zelena simbolizira naravne danosti oziroma skrb za okolje, rdeča urbanost (ljudi, srce, čustva, …), rumena sonce, zrelost, pridelke, hrano ter modra zrak in vodo (šport, aktivnosti, …).
Klopotec je vedno veljal za povezovalni člen med podeželjem in urbanimi središči
Da je klopotec izredno močen povezovalni element Štajerske, pravi tudi Jernej Golc. Prepričan je, da bi zelo težko izbrali karkoli drugega, kar bi imelo tako močno povezovalno vlogo, ki temelji na realnih zgodovinskih dejstvih in je predvsem unikatno, saj ga ne najdemo nikjer drugje na svetu. “Menim, da je v tej začetni fazi dobro implementiran v razvoj destinacije Štajerska in ima relativno velik potencial za prepoznavnost na turističnem globalnem trgu. Njegovo klopotanje lahko pripelje v regijo zadovoljne turiste in obiskovalce.”
Klopotec je vedno veljal za povezovalni člen med podeželjem in urbanimi središči. Kot dodaja sogovornik, se vinska trta in pridelek v večjem delu nahajata na podeželju, vino ali sok iz grozdja pa se povečini troši v urbanih središčih. “Klopotec tukaj opravi pomembno vlogo, saj pripomore, da imamo zdravo grozdje v vinogradu, in kasneje pomaga pri moštu, da postane vino. Enako velja za turiste in obiskovalce. Večji del jih obišče urbana središča in se potem odpravijo na podeželje. Obstajajo pa tudi takšni turisti, ki so raje na podeželju v miru in naravi in se odpravijo za kratek čas v mesto.”
“In tako smo prišli tudi do slogana destinacije Štajerska – urbanaravno, kjer se skozi klopotec povežeta urbano in naravno,” nam razloži direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor Uroš Rozman, koordinator konzorcija, in dodaja, da “tovrstno brezmejno regijsko povezovanje na geografsko zaokroženem območju, ki zajema destinacije Maribor, Ptuj, Pohorje, Jeruzalem Slovenija, Slovenske gorice, Haloze in Ravno polje, prinaša koristi za razvoj turizma ter dodano vrednost za gospodarstvo in lokalno prebivalstvo, saj na ta način dvigujemo kakovost bivanja vseh.”
Območje Haloz samo ni sposobno realizirati velikih finančnih vlaganj
In kakšno dodano vrednost po mnenju Jerneja Golca prinaša povezana destinacija Štajerska za območje Haloz? Turistična destinacija Haloze je, kot pravi, v razvojni fazi, ki zahteva relativno velika finančna vlaganja, ki jih območje Haloz samostojno ni sposobno realizirati v doglednem času. “Kljub temu da so Haloze praktično najbolj obrobni južni skrajni del destinacije Štajerske, pa ravno skozi Haloze poteka masovno gibanje turistov. Na letni ravni preko 10 milijonov potnikov. Če želimo priti do delčka teh turistov, lahko uspemo le s povezanim skupnim pristopom celotne Štajerske, da animiramo potencialne obiskovalce, da skrenejo iz avtocestnega tunela. Za turiste in obiskovalce, ki pa že obiskujejo urbana središča v naši regiji, pa so Haloze dodana vrednost z obiskom neokrnjene narave in iskanju notranjega miru iz vsakodnevnega vrveža v življenju.”
ŠTAJERSKA – ZNAMČNI MANIFEST
Si predstavljate destinacijo, kjer vam ni treba izbrati med urbanim in naravnim svetom, saj se lahko obema predate v prepletu?
Odkrijte skriti biser – Štajersko: Kjer se srečata urbani in naravni svet
Štajerska, destinacija, ki izžareva kulinarične užitke, vrhunska vina, razburljive aktivnosti na prostem in poživljajoče termalne izkušnje, je pripravljena razkriti svoj pravi potencial. Tako domačinom kot obiskovalcem ponuja edinstveno kombinacijo urbanih in naravnih doživetij. S svojo dostopnostjo zmanjšuje ogljični odtis, hkrati pa poveča raznolikost doživetij. Uživajte v aktivnostih na prostem ali v užitkih ob bogato obloženi mizi s kulinaričnimi dobrotami. Štajerska zagotavlja, da se vsak gost počuti kot domaZačnite gastronomsko in vinsko avanturo
Štajerska se lahko pohvali z izjemno kulinarično kuliso, ki s harmoničnim prepletom lokalnih tradicij in mednarodnih vplivov razvaja vaše brbončice. Od prijetnih tradicionalnih gostilnic do prestižnih gourmet lokalov, destinacija ponuja raznoliko izbiro kulinaričnih možnosti. Poleg tega je Štajerska z bogato vinsko dediščino in priznanimi vinarji pravi raj za ljubitelje vina, ki želijo raziskovati izvrstne letnike in se potopiti v umetnost pridelave vina.Objemite bogastvo narave in razburljive dogodivščine na prostem
Štajerska, ki se nahaja v osupljivem naravnem okolju, ponuja obilo možnosti za aktivnosti na prostem za ljubitelje narave. Ne glede na to, ali se podajate na slikovite pohodniške poti na Pohorju, Kozjaku ali Boču, kolesarite po Dravski kolesarski poti, med vinogradi ali gozdovi Pohorja ter uživate v razburljivih vodnih športih, Štajerska nudi neskončne priložnosti za stik z naravo.Osvežite telo in dušo z termalnim velnesom
Štajerska vabi obiskovalce, da se sprostijo in obnovijo svoje moči v njenih termalnih virih. Poglobite se v razkošne spa izkušnje, sprostite se v termalnih bazenih in uživajte v terapevtskih tretmajih, ki vam bodo prinesli občutek svežine in pomlajenosti.Toplo, gostoljubno in duhovito
Štajerska pritegne pozornost s svojo toplo gostoljubnostjo, sproščeno atmosfero in očarljivimi zgodbami iz mestnega in naravnega sveta. Brez napora združuje preprostost, očarljivost in karizmo, ki pustijo trajen vtis v srcih vseh obiskovalcev. Pristna, odprta in gostoljubna narava destinacije omogoča, da se vsak korak počuti kot vrnitev domov.
V srcu Evrope, v Sloveniji, edini državi na svetu z besedo ljubezen v imenu, domuje Štajerska, ki na majhnih trajnostnih razdaljah ponuja vse to ter z gostoljubnostjo, odprtostjo in sproščenostjo vedno daje občutek domačnosti, četudi ste daleč od doma.Predajte se urbanaravnim čarom Štajerske. Dobrodošli!
“Blagovna znamka Štajerska se mi zdi dobra ideja”
Skupno blagovno znamko podpira tudi Turistična kmetija Protner, ki se nahaja na vinski cesti Vodole-Dragučova, kjer obdelujejo nekaj manj kot 10 hektarjev vinogradov. Letno pridelajo približno 40.000 litrov vina, večino prodajo na domačem dvorišču, nekaj pa gostincem in nekaterim strankam v tujino. V zadnjih dneh so nad svojimi vinogradi v Dragučovi postavili haloški klopotec, ki ima šest krakov, vsak krak meri dva metra. “Blagovna znamka Štajerska se mi zdi dobra ideja, saj povezuje ponudbo celotne Štajerske, zbrane na enem mestu, da je tudi turistom lažje načrtovati svoje izlete v tem delu Slovenije,” pravi Kristijan Protner.
