Zaprtje večine obrtnih dejavnosti ni prineslo pričakovanih rezultatov. Z odprtjem dejavnosti pa bi zagotovili popoln nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov.

Zaradi ukrepov NIJZ, ki so bili sprejeti v sredini oktobra, ko je bilo določeno, da je lahko v salonu, ki se nahaja v rdeči regiji, zgolj ena stranka, veliko frizerjev pa tudi kozmetikov, ni moglo opravljati dela v celotnem obsegu. To je v praksi pomenilo, da je že tedaj veliko zaposlenih ostalo brez dela. Člani sekcije frizerjev in sekcije kozmetikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so bili že tedaj zeli zaskrbljeni, saj so se zavedali, da to pomeni dodatno gospodarsko škodo. Poudarili so, da takšne poteze vodijo v zapiranje dejavnosti. Frizerske in kozmetične storitve so od 24. oktobra v celoti začasno prepovedane.

Razmah dela na črno, kjer je možnost okužbe mnogo večja

V pričetku novembra so opozorili na razmah dela na črno zaradi zaprtja kozmetičnih in frizerskih salonov ter vlado pozvali k čimprejšnjemu odprtju obeh dejavnosti. Sekciji sta kot zgled navedli sosednje države, kjer kljub slabi epidemiološki sliki frizerskih in kozmetičnih salonov niso zaprli. Poudarili so, da se sedaj številne storitve izvajajo v zasebnih prostorih, kjer je možnost okužbe mnogo večja.

»Zavedamo se resnosti razmer. Obrtniki in podjetniki smo prvi, ki si želimo, da je epidemije čim prej konec. Kljub temu pa ne smemo dovoliti, da gospodarstvo v tem času propade,« je dejal predsednik OZS Branko Meh.

V sekciji menijo, da bi lahko kozmetične in frizerske storitve opravljali legalno, skladno s priporočili NIJZ, pri čemer bi zagotovili popolno zaščito tako za naše stranke kot zaposlene.

»Zaprtje večine obrtnih dejavnosti ni prineslo pričakovanih rezultatov«

Včeraj so znova pozvali k odprtju dejavnosti. Zapisali so: »Številne dejavnosti so z odlokom zaprte že dva tedna ali celo več kot mesec dni, epidemiološka slika pa se še ni izboljšala. To pomeni, da zaprtje večine obrtnih dejavnosti ni prineslo pričakovanih rezultatov. Z odprtjem dejavnosti pa bi zagotovili popoln nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov, po drugi strani pa bi preprečili delo na črno, kjer ni nikakršnega nadzora. S tem bi omejili tveganje za prenos okužb, posledično pa bi se zmanjšalo tudi število okužb.«

V sredini oktobra sprostili ukrepe in dovolili pedikuro, nato so morali znova zapreti vrata

V preteklih tednih so opozorili, kako pomembna je pedikura, predvsem pri starejših, ki potrebujejo strokovno nego. Med njimi gre pogosto za sladkorne bolnike, ki si sami ne morejo urejati nog, saj imajo specifične težave. Prepričani so bili, da bi s tem, ko bi vlada dovolila, da prično z opravljanjem dejavnosti, razbremenili tudi zdravstveni sistem.

V sredini novembra je vlada dovolila opravljanje storitev pedikure. Sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ajde Cuderman izjemnega pomena za preventivno nego starejših. Ta ista dejavnost pa je bila primorana čez nekaj dni znova zapreti svoja vrata, češ da gre za nenujno storitev. Zapisali so, da gre za ukrepe, predvidene za naslednjih 14 dni in zatrdili, da bodo nato začeli s ponovnim sproščanjem.

Podajanje informacij izjemno kaotično: »Na koncu res več nismo vedeli česa ali katerih ukrepov se naj držimo ali jih upoštevamo.«

Govorili smo z mariborskim frizerjem Nejcem Murkom in ga povprašali, kako so v časih, ko so še lahko delali, skrbeli za varnost v salonih. Povedal nam je, da je bilo za varnost v frizerskem salonu poskrbljeno že prej, saj so vedno strmeli k rednemu spoštovanju higienskih predpisov, kateri so že sami po sebi visoki. »Malo nam je bilo novo nošenje mask in vizirjev, ampak smo se tudi na to navadili.«

Priznal je, da je bilo samo podajanje informacij kako in kaj ukrepati, da poskrbijo za varnost, izjemno kaotično. »Na koncu res več nismo vedeli katerih ukrepov se naj držimo ali jih upoštevamo.«

Priznal je, da je bilo samo podajanje informacij kako in kaj ukrepati, da poskrbijo za varnost, izjemno kaotično. »Na koncu res več nismo vedeli katerih ukrepov se naj držimo ali jih upoštevamo.«

Reševanje neuspelih podvigov nastalih doma

Povprašali smo ga tudi, ali so morali po prvem valu reševati veliko pričesk, ki so nastale, ko so ljudje eksperimentirali sami. S smehom nam je povedal, da je njihov salon znan že sam po sebi, da se veliko ukvarjajo z raznimi popravljanji domačega, kopalniškega dela: »Priznati moram, da smo doživeli še malo povečan procent neuspelih podvigov, za katere so posamezniki in posameznice predvidevali, da ji zmorejo same opraviti na svojih laseh.«

Pred vnovičnim zaprtjem salon povečal za dve delovni mesti

V drugem valu so sledile nove zaostritve ukrepov. V salonu je bila lahko le ena stranka na 20 kvadratnih metrov. Nato pa novica, da morajo saloni ponovno zapreti vrata. Zanimalo nas je, ali je pričakoval, da bo salon znova zaprl. »Veliko srečo imam, da imam zelo velik salon, zato sem tudi določen procent »salona« oddajal v najem. Z začetkom oktobra, mi je najemnik odpovedal najemno pogodbo zaradi samega Covida, saj se mu je posel ustavil 100-odstotno,« je povedal in dodal, da se je, kar je na začetku delovalo kot rahla žalost, na koncu pokazalo kot super izhodišče.

»Salon sem povečal za dve delovni mesti (3+2). Izdelali in preuredili smo dva najemniška prostora v intimne in popolnoma ločene ateljeje, kateri nam omogočajo najvišjo raven varnosti za nas in za stranko.« Samo zaprtje je glede na visoko rast obolelih pričakoval. Že pred uradnim zaprtjem se je odločil, da salon zapre preventivno, saj mu je, kot je tedaj dejal, zdravje pomembnejše od zaslužka.

Že pred uradnim zaprtjem se je odločil, da salon zapre preventivno, saj mu je, kot je tedaj dejal, zdravje pomembnejše od zaslužka.

K sreči zaradi trenutne situacije ni bil primoran odpuščati. Pove, da dolgoročno zaprtje zanje pomeni velik in hud finančni udarec, vendar verjame, da se bodo iz tega »šmorna« vrnili nazaj še boljši.

»Ali bi si država želela biti podjetnik pod taktirko takšnih ukrepov?«

In kako komentira trenutne ukrepe in posluh države? »No na tem mestu bi odgovoril z vprašanjem: »Ali bi si država želela biti podjetnik pod taktirko takšnih ukrepov, zmede in pomoči, ki smo jo bili deležni mi?«.« Želi si, da se čim prej vrnejo na stare tirnice, nazaj na svoja delovna mesta in počnejo tisto, kar znajo najboljše. »Verjetno smo vsi podjetniki enakih ali podobnih želj,« zaključi.

»To marsikoga spravlja v obup in prisilo v dokončno zaprtje podjetja«

Govorili smo tudi z Majo Nosan iz kozmetičnega salona La Maya, ki nam je dejala: »Žal nam ti časi resnično niso naklonjeni. V salonu smo vestno skrbeli za red in čistočo že preden se je pojavila korona. Sedaj smo morali, še dodatno poskrbeti, da ustreza vse pogojem NIJZ. Pred vhodom smo namestili razkužilo, uporabljali predpisano zaščitno opremo, razkuževali površine.«

Ker so ukrepi tako poostreni, je veliko dela na črno, brez potrebne zaščitne opreme in upoštevanja vseh zahtev NIJZ, kar je vsekakor slabše kot odprtje salonov z upoštevanjem direktive NIJZ.

Pove, da je težava, saj prihodkov ni, kljub temu pa je potrebno plačati vse stroške, najemnino in plače. »Dolgoročno pa žal tako ne gre. To marsikoga spravlja v obup in prisilo v dokončno zaprtje podjetja. Ker so ukrepi tako poostreni, je veliko dela na črno, brez potrebne zaščitne opreme in upoštevanja vseh zahtev NIJZ, kar je vsekakor slabše kot odprtje salonov z upoštevanjem direktive NIJZ.«

Odpuščati še ni bilo potrebno, vendar se, če bo to trajalo še nekaj časa, boji, da bi morala dobre delavce odpustiti, kljub temu da so dejansko pripomogli k rasti podjetja in kvalitetnim storitvam, ki jih ponujajo: »Iz te situacije poskušamo najti pozitivne stvari. Sedaj imamo čas, za določene zadeve, ko ga prej ni bilo, izpopolnjujemo znanje z video konferencami s poslovnimi partnerji ter urejamo novo spletno stran s spletno trgovino.«

Želim si, da ti ukrepi čimprej pokažejo želen učinek in da sprostijo delovanje kozmetičnih salonov.

Resnično si želi, da se stanje izboljša in  dajo zeleno luč, da lahko delajo. »Seveda pod vsemi pogoji, ki jih bodo zahtevali. Saj menim, da  prihaja v zelo majhnem procentu do prenosa prav v salonih, saj tukaj resnično pazimo in razkužujemo, zračimo za vsako stranko prostor in vsaka stranka je v svojem prostoru.« Ob tem pojasni, da se v salonu ukvarjajo tudi z zahtevnejšimi pedikurami, ki so za veliko ljudi nuja, saj ljudje ne morejo normalno hoditi če imajo težave z vraščenimi nohti, otiski, kurjimi očesi. »Vendar žal jim trenutno ne moremo pomagati. Želim si, da ti ukrepi čimprej pokažejo želen učinek in da sprostijo delovanje kozmetičnih salonov,« zaključi.

»Gospodarstvo naj ostane čim bolj odprto«

12. novembra so iz Gospodarske zbornice Slovenije na predsednika Vlade RS Janeza Janšo in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravja Počivalška posredovali prošnjo k razmisleku in s prošnjo: Gospodarstvo naj ostane čim bolj odprto.

Del poziva.

»Najnovejše analize tudi kažejo, da med rizičnimi točkami ni javnega prometa, trgovin in podobnih gospodarskih dejavnosti, kjer ni velike koncentracije ljudi oziroma so preventivni ukrepi ustrezno spoštovani, skladno s priporočili NIJZ. Zato naprošamo Vlado RS, da pred sprejemanjem drastičnih ukrepov omejevanja naredi analizo in se šele nato odloči za ukrepe, ki bi še dodatno poslabšala poslovanje podjetij,« so še pozvali.

Če pride do zaprtja celotnega gospodarstva, pa četudi le kratkotrajno, bomo škodo odpravljali več let.

V Gospodarski zbornici so tokrat opozorili: »Če pride do zaprtja celotnega gospodarstva, pa četudi le kratkotrajno, bomo škodo odpravljali več let.« Zapisali so, da več kot 90 odstotkov podjetij nima scenarija za prekinitev poslovnega procesa. To je pokazala najnovejša anketa Gospodarske zbornice Slovenije. Več kot 90 odstotkov vprašanih je opozorilo, da nimajo možnosti prekinitve poslovnega procesa, ne da bi to izredno ogrozilo poslovanje.

Na GZS ob tem zapišejo: »Večina ima pogodbene obveznosti, ki jih mora uresničiti. Ponekod že proizvodni procesi sami ne omogočajo prekinitve. Vsak izgubljeni delovni dan predstavlja visoko gospodarsko škodo tudi za družbe, ki so del prepletenih verig vrednosti. Zaprtje večjih družb bi tako posledično vodilo tudi v zapiranje njihovih dobaviteljev.« V GZS poudarjajo, da je večina podjetjij skrbnih pri preventivi in dao so v večini sprejeli obsežen nabor ukrepov za zaščito.

Izpostavljamo, da bi kot družba morali delovati bolj povezano, vsi pomembni akterji v boju proti koronavirusu pa bolj sodelovati. V spomladanskem času je zaradi številnih prepoznih in celo nasprotujočih si informacij, napotkov in priporočil strokovnih institucij vladalo veliko zmede in negotovosti, kateri ukrepi so za gospodarske subjekte primerni.