Posebej v poletnih mesecih se mariborski Mestni park spremeni v eno izmed osrednjih kulis dogajanja. Park postane kraj, kjer mladi in stari najdejo kaj zase, naj bo do Art kamp, koncerti ali kaj podobnega.

A dogajanje v parku ni nekaj novega. Tako je na primer leta 1953 v Mestnem parku potekala predstava mariborskega gledališča na prostem, ki so jo pripravljali v okviru prireditve Mariborskega tedna. Leta 1991 je bila predlagana oživitev mariborskega glasbenega paviljona. Istega leta so se v parku predstavili pevski zbori v okviru Revije mladinskih pevskih zborov.

Otroški vrtiljak leta 1956. Vir: PAM.

Mestni park je bil pomembno središče dogajanja že za meščane 19. stoletja

Kot je zapisal Géza Hajós v svojem delu “Stadtparks in der österreichischen Monarchie 1765-1918”, je izrazita urbanizacija v drugi polovici 19. stoletja prinesla s seboj tudi povečano željo meščanov po krajih, ki bi jim nudili možnost sproščanja in oblikovanje prostega časa.

Tako je mestna občina leta 1874 odkupila vrtove in rastlinjak, ki so do takrat bili v lastni podjetnika Josefa Langerja. To so bili prvi zametki mestnega parka, ki so meščanom omogočili preživljanje prostega časa.

Smučarski tek 1955/1956. Vir: PAM.

Današnji Mestni park je nastal na nekdanjih pašnikih ob potoku, ki jih je kupil grof Ferdinand Brandis.

Trije ribniki so dobili v 19. stoletju povsem drugo funkcijo, kot so jo imeli prvotno

Kot je zapisano na spletni strani Kamra.si, so imeli Trije ribniki v srednjem veku popolnoma drugo vlogo, kot jih imajo danes. Takrat so namreč v dveh ribnikih, ki sta ju pretežno polnila Barbarski potok izza Kalvarije in Triribniški potok s Piramide, uredili vodno zajetje, iz katerega so v času nevarnosti spustili vodo v obrambni jarek okoli starega mestnega obzidja.

S tem je povezana tudi legenda o junaškem čevljarčku, ki naj bi leta 1532 rešil Maribor pred Turki.

Podobno kot danes, je tudi v 19. stoletju bilo območje Treh ribnikov priljubljen sprostitveni prostor za meščane. Ponujal je namreč številne možnosti za sprostitev v naravi, sprehod po okoliških gozdovih, svojstveno gastronomsko pokušino v katerem od vinotočev, že pred letom 1905 pa je bila pri Treh ribnikih zgrajena lesena čolnarna, kjer so se lahko sprehajalci v rdeče belo obarvanih lesenih čolnih popeljali tudi po ribniku.

Trije ribniki leta 1968. Vir: PAM.

Po letu 1927 je bila po načrtih arhitekta Maxa Czeikeja zgrajena nova čolnarna, ki je bila po letu 1980 porušena, ohranjena je samo pokrita kolonada. Veslanje po ribniku je od takrat povsem zamrlo.

Nekdaj je bila v parku tudi priljubljena kavarna

Poleg sprehajalnih poti, ki so se jih lahko poslužili meščani, jim je bila v parku na voljo tudi kavarna. Pobudo za gradnjo kavarne Park je dal Alojzij Klemenčič, ki je leta 1921 naročil načrte za kavarno pri mestnem stavbeniku Rudolfu Kiffmannu. Klemenčič si jo je predstavljal kot kavarniški paviljon z vrtom, v bližini ribnika in kostanjeve aleje. Načrte zanjo je izrisal arhitekt Maks Czeike, ki je pustil izrazit pečat v štajerski prestolnici.

Od 19. stoletja vse do prve svetovne vojen je vedno več turistov in gostov prihajalo v štajersko prestolnico. Temu se je prilagodila tudi gostinska ponudba. Kot je zapisano v Časopisu za zgodovino in narodopisje, so številni gostinski lokali menjavali lastnike in širil ponudbo. V številnih gostiščih so prirejali tudi koncerte.

Po drugi svetovni vojni je stavba takratne kavarne Park prejela novo vlogo, in sicer vlogo mestnega akvarija, ki deluje še danes.

Maks Czeike: Kavarna Park (sedaj Akvarij), Maribor, 1922 (prezidana 1951), Foto: Facebook, Oddelek za umetnostno zgodovino FF UM.

Park je postal “park koncertov”

Kot je zapisano v monografiji “Mestni park nekoč in danes”, je bil glasbeni paviljon zgrajen leta 1890 in Olepševalno društvo je v njem prirejalo koncerte, kar so poimenovali “park koncertov”. Sezidali so ga na nekoliko dvignjenem terenu, saj so zemljo zanj navozili iz izkopanega ribnika.

Vir: PAM.

Promenadne koncerti so izvajali dokaj redno ob nedeljah od začetka marca do konca oktobra. Občasno so bili tudi ob četrtkih ali ob sobotah zvečer in so bili na dokaj visoki glasbeni ravni. Za promenadne koncerte je društvo pobiralo vstopnino. Prirejali so tudi koncerte iz humanitarnih razlogov, in sicer za pomoč sirotam padlih vojakov prve svetovne vojne. Na njih je tako igrala vojaška godba ali godba železničarskega društva Drava.

Koncerte so prirejali tudi maturantje gimnazij in dijaki trgovske akademije.