V uredništvu so nas seznanili z informacijo, da je dostop do priljubljene t.i. “BMX” proge v Novi vasi v Mariboru, kjer so se kalili številni znani športniki in tudi kasnejši prvaki, odslej omejen. Če so bili na progi nekdaj dobrodošli tako rekoč vsi, tako izkušeni akrobati na kolesu BMX, kot tisti s pravzaprav nobenimi izkušnjami, ki so se želeli v vratolomni vožnji le preizkusiti, sedaj temu ni več tako. Dostop do proge je tako omogočen le članom mariborskega Športno kolesarskega društva BSX racing team, ki s progo upravlja.

Vzdrževanje in stroški na plečih kluba

Zakaj so se odločili za omejevanje dostopa do proge, smo povprašali prav v omenjenem društvu. Pojasnili so nam, da je koncesijo s strani Mestne občine Maribor prejelo podjetje Šport Maribor d.o.o., ki torej upravlja s samo progo. “Društvo koristi ure Letnega programa športa ki so nam jih dodelili na razpisu. Prav tako so vsi stroški in vzdrževanje na plečih kluba,” razložijo v Športno kolesarskem društvu BSX racing team.

Letna članarina v društvu znaša 20 evrov.

Progo po navedbah vodstva društva koristijo člani zaradi odgovornosti, ker je tako sklenjena polica z zavarovalnico. “Član lahko postane vsak ob izpolnitvi pristopne izjave. Letna članarina znaša 20€,” še razložijo.

Športno kolesarsko društvo BSX racing team iz Maribora je sicer zaslužno, da je BMX proga v Mariboru pred dobrim desetletjem znova zaživela. Poleg BMX šole prirejajo številna tekmovanja, ki se jih udeležijo tekmovalci iz vse Evrope. Kot so večkrat izpostavili v društvu pa so bili sami primorani poskrbeti za celoten finančni vložek v proge zgolj s pomočjo nekaj manjših sponzorjev. Tako je bilo tudi pred šestimi leti, ko je neurje progo popolnoma uničilo. Občina v preteklosti v okviru letnega programa športa BMX progi ni namenila pretirane pozornosti, dobivali so nekaj več kot 500 evrov, kar zadostuje potrebam na nivoju mesečnega vzdrževanja. Tilen Frank, predsednik društva, je tako že pred leti opozoril, da kljub temu, da je BMX proga javno dostopna vsem, občina ne nameni večjega posluha njenemu urejanju.

Varnost uporabnikov na prvem mestu

Glede na to, da gre v primeru proge za javno površino, ki ostaja v lasti občine, je onemogočanje dostopa širši javnosti in omejevanje dostopa do proge nesmotrno. O razlogih, da dostop ostaja omejen, smo povprašali tudi Javni holding Maribor, katerega del je koncesionar proge Šport Maribor.

“Kratica BMX pomeni kolesarski kros (angl. bicycle motocross), kar že samo po sebi nakazuje dinamično uporabo tako infrastrukture kot opreme, ki je lahko v določenih okoliščinah tudi nevarna za uporabnike. Ker pa gre za zelo priljubljen adrenalinski šport, privlačen predvsem nadobudnim mladim, je v interesu lokalne skupnosti, da se športni objekt, torej proga BMX, uporablja, kolikor je le mogoče, varno. To je moč doseči zgolj z organiziranim pristopom, ustrezno nadzorovanim vzdrževanjem proge in doslednim upoštevanjem pravil uporabe športnega objekta. V nasprotnem namreč lahko pride do poškodb tako proge kot tistih, ki jo koristijo,” sporočajo iz Javnega holdinga.

Upravljavec proge je BMX je družba Šport Maribor, njen pogodbeni partner za uporabo pa že več let društvo BSX racing team. Zaradi navedenih razlogov je proga ograjena, uporaba pa mogoča le s sklenitvijo uporabniškega razmerja z upravljavcem oziroma s članstvom v društvu BSX in ob upoštevanju njihovih pogojev uporabe.

Glavni cilj tovrstne organiziranosti je, kot poudarjajo v Javnem holdingu Maribor, varnost, ki jo lahko na najvišji ravni zagotovijo s članstvom v interesnem športnem društvu in soglašanjem s pogoji vstopa na območje objekta ter z njegovo pravilno uporabo.

“Verjamemo, da ni starša ali skrbnika mladostnikov, ki bi si želel, da njihovi otroci uporabljajo tovrstne objekte brez ustreznega vzdrževanja in strokovnega nadzora,” še dodajajo.

“Javna površina in prepoved vstopa za vse ne gresta skupaj”

Na BMX progi v Novi vasi je svoje “prve korake” naredil tudi Mariborčan Simon Marčič, motorist, ki je nekoč vozil “downhill”, sicer pa zadnja leta edini slovenski predstavnik na znamenitem reliju Dakar. “Spomnim se svojih začetkov iz časa, ko so progo naredili. Nastopil sem na prvem tekmovanju ob koncu 80-ih in osvojil tretje mesto. Bilo je res lepo, vsi smo bili enaki, otroci smo imeli takrat enaka kolesa, nihče ni izstopal po predznanju, saj smo nabirali izkušnje na ulicah in v gozdu. Kasneje so ustanovili klub in začeli so se bolj organizirani treningi. Lepe spomine imam na ta čas. Kasneje nisem več tekmoval, nekajkrat sem še nastopil, a nisem treniral,” se spominja Marčič.

Na mariborski BMX progi so se kalila številna znana imena, med njimi tudi Simon Marčič, Tadej Tadiman Tratnik, sicer znan po svojem glasbenem udejstvovanju in mariborski olimpijec, znan po svojih adrenalinskih podvigih na smučeh ali brez Filip Flisar. 

Marčič se spominja, da je bil tudi sam šport bolj dostopen, vsaj s cenovnega vidika. Največji strošek je seveda predstavljalo specializirano BMX kolo, po katerega je bilo treba ponj v tujino, a površina za trening, torej sama proga, je bila dostopna vsakomur, ki se je želel preizkusiti.

Simon Marčič

“Ko sem še sam vozil na progi, je bila sicer okrog ograja, a nikoli ni bilo zaprto. Da je danes temu tako, je škoda za šport. Razumel bi, da bi šlo za vandalizem, a temu ni tako. Tudi dirt linija, kjer je prostor za večje skoke, je ločena in zaprta, tako da tudi zavoljo preprečevanja nesreč ni razloga, da je onemogočen dostop do celotne proge,” pove Marčič. Obenem se strinja, da je društvo BSX pravi naslov za upravljanje proge, saj jim ne manjka zagnanosti in ljubezni do tega športa.

“Težko je preleviti vso krivdo na društvo, ki se že dolgo trudi in ne dobiva zadostne podpore od občine, ki temu športu nikoli ni bila zelo naklonjena. Tudi Slovenija je zelo mačehovska do vseh športov, ki niso smučanje, nogomet in košarka. Vsekakor pa se mi zdi sporno, da je javna površina, ki je v občinski lasti zaprta in dostop do nje onemogočen za vse. To sta dve stvari, ki ne gresta skupaj. Strinjam se, da so treningi plačljivi, sama proga kot taka pa ne bi smela biti plačljiva. Tudi če v društvu skrbijo za progo, to ne sme biti razlog, da je ta zaprta. Logično je, da jo morajo vzdrževati, saj iz tega naslova kasneje, preko tekmovanj in treningov, tudi prejemajo plačilo,” še pove Marčič.