Približno desetina površine mariborske občine je zavarovane po državnih oziroma lokalnih predpisih s področja varstva narave, tretjino pa prerašča gozd. Varovana območja narave so glede na veljavne predpise razvrščena v območja Natura 2000, ekološko pomembna območja in naravne vrednote.
Krajinski park Mariborsko jezero
Mariborsko ali Bresterniško jezero nad Mariborskim otokom je nastalo je z zajezitvijo reke Drave zaradi Hidroelektrarne Mariborski otok in obsega območje reke Drave z obrežnim pasom med občinsko mejo z občino Ruše in elektrarno Mariborski otok. Za krajinski park je bilo Mariborsko jezero razglašeno 30. novembra leta 1992.
Mariborsko jezero z okolico je pomembno rekreacijsko območje. S svojo krajinsko podobo, gozdovi, ki ga obrobljajo na desnem bregu, in nastajajočimi obvodnimi habitati ter plitvinami predstavlja naravovarstveno pomembno območje. V zadnjem desetletju so Dravske elektrarne Maribor uspešno sanirale številne turistično-rekreacijske točke na jezeru. Poglobljeni privezi in dna pri čolnarnah ter turističnih objektih, ureditev iztoka pritoka in izvedba umetnih otočkov pa ohranjajo in razširjajo razvojne turistične možnosti jezera.
Krajinski park Drava
Krajinski park Drava obsega območje ob reki Dravi, ki poteka med Mariborom in Ptujem. Nastajal je skozi stoletja zaradi poplav. Skozi zgodovino, že od ledene dobe naprej, je reka zaznamovala pokrajino z ogromnimi nanosi proda. Ker je Drava redno poplavljala se je oblikoval pester in zanimiv življenjski prostor. Redno poplavljanje je pognojilo okoliške gozdove in travnike ter dvignilo raven podtalnice. Krajinski park Drava oblikuje rečne mrtvice in terase, veliko število prodišč, poplavni gozdovi ter močvirnati travniki. V tem prostoru so zelo dragocene tudi loke, ki so v času deževja poplavljene.
Samo na Ptujskem jezeru prezimuje do 25.000 ptic, zato Drava spada med ornitološko pomembna področja. Mnoge izmed teh ptic so redke in ogrožene. Med njih spadajo mali martinec, mali deževnik in vodomec. Gnezdijo na območju rečnih rokavov, erodiranih rečnih bregov in prodišč. Na kmetijskih površinah pa lahko najdemo beločelo in njivsko gos, različne vrste galebov, belo čapljo. Zaradi rastlinskih in živalskih vrst ter življenjskega okolja se območje krajinskega parka uvršča v evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000, katere namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Vir: Facebook, Drava Bike.
Krajinski park Kamenščak – Hrastovec
Zavarovano območje zajema del gričevja Slovenskih goric med Dravsko in Pesniško dolino ter predstavlja del tako imenovanega osamelega krasa z nadzemeljskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi, ki so sicer redki v severovzhodni Sloveniji. V krajinskem parku prevladujejo vrtače in kraški izviri, ki jih domačini imenujejo izvirki ali zvrečine. V Voličini tako najdemo kraško podzemno jamo in poševno ali stopnjasto brezno. Ti geomorfološki posebnosti obiskovalcem na žalost še nista dostopni. Za krajinski park je značilno nahajališče litotamnijskega apnenca, ki se nahaja na območju Strme gore.
Krajinski park Kamenščak – Hrastovec ima izjemen naravovarstveni pomen predvsem zaradi ohranjene povezanosti vodnega in gozdnega ekosistema. Za skupino dvoživk je to zelo pomembno, saj imajo tako na razpolago primerne vodne in kopenske habitate. Sega na območje občin Pesnica, Duplek in Lenart v Slovenskih goricah in se razprostira na 851 hektarjev površine.
Stražunski gozd
Gozd, ki sega v območje Pobrežja in Brezja, je zadnji večji ostanek primestnih mariborskih gozdov. Današnji parkovni gozd je namenjen vsakodnevnemu počitku in rekreaciji mestnega prebivalstva. V mešanem gozdu s spomeniško in rekreacijsko namembnostjo prevladujejo bukev, rdeči bor, hrast in gaber. V gozdu je najti številne izvire, pa tudi njivske in travniške površine.
Stražun velja za enega bolje ohranjenih mestnih gozdov v srednji Evropi in predstavlja izjemno naravno dediščino, hkrati pa je prostor rekreacije, oddiha in doživljanja za številne meščane mesta Maribor. Gozd Stražun je zavarovan kot naravni spomenik, hkrati pa je opredeljen kot naravna vrednota. Je svojevrstna pokrajina, izoblikovana na nanosih proda, ki jih je ob koncu ledene dobe, pred več kot 10.000 leti, nanosila reka Drava.
Mestni park Maribor – najstarejši mestni park v Sloveniji
Zeleni otoček starega mestnega jedra, za Mariborčane priljubljeni Mestni park, ki leži severno od starega mestnega jedra je najstarejši mestni park v Sloveniji. Park obsega območje okrog 54 hektarjev in predstavlja priljubljeno točko za rekreacijo v njemu pa se nahajajo tudi otroško igrišče, akvarij-terarij in paviljon, kjer spomladi in poleti prirejajo dogodke. Zasnova parka ima srednjeveško osnovo, ki je nastala na severnem zgornjem robu ob gozdnem zaledju. Oblikovali so jo trije ribniki in struga obdana s kostanjevim in orehovim drevoredom, ki je dovajal vodo v obrambni jarek. Jarek so kasneje zasuli, vodo pa speljali v strugo potoka na katerem so v spodnjem delu uredili manjši ribnik. Po načrtih arhitekta dr. Feldbacherja so leta 1879 park dokončno uredili.
V parku raste okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev in veliko iglavcev. Na južnih pobočjih Kalvarije in Piramide raste vinska trta, drugod pa so parkovne površine. 19. julija 1871 je mestna občina, ki jo je takrat vodil dr. Matija Reiser kupila večji del zemljišča od grofa Ferdinanda Brandisa. Prvi del parka je zasadil po pogodbi graški vrtnar Marauschegg leta 1872. V park so proti koncu 19. stoletja vključili tudi območje Treh ribnikov, leta 1890 pa je bil zgrajen glasbeni paviljon. Ulično zelenje se z mestnim parkom še zmeraj povezuje od središča mesta, prek Treh ribnikov pa se izteka v gozdove za Piramido in Kalvarijo.
Pohorje, dragulj na jugu Maribora
Pohorje je ena izmed največjih planot v Sloveniji in predstavlja pomembno življenjsko okolje številnim vrstam rastlin in živali. Raznolikost krajine, podnebja in tal omogoča, da na tem območju uspevajo številne vrste, nekatere izmed njih pa so zelo redke ali ogrožene.
Na Pohorju lahko najdemo veliko različnih gozdov, odvisno od nadmorske višine in geografske lege. Na nižjih nadmorskih višinah prevladujejo listnati gozdovi, kjer najpogosteje rastejo hrast, bukev in gaber. Višje na planoti se nahajajo iglasti gozdovi, kjer uspevajo smreka, jelka in macesen. V gozdovih na Pohorju živi veliko različnih živalskih vrst, med drugim divje svinje, srne, jeleni in tudi medvedi.
Poleg gozdov lahko na Pohorju najdemo tudi številne travnike in pašnike, ki so pomembno življenjsko okolje za številne vrste rastlin in živali. Na teh območjih lahko najdemo različne vrste trav, kot so košenice, močvirske trave in ostale vrste zelnatih rastlin, ki so pomembne za prehrano številnih živalskih vrst, vključno z metulji, čebelami in drugimi opraševalci.
Svoj dom kliče Pohorje tudi več sto vrst ptic, med njimi so tudi ogrožene vrste kot so planinski orel, kragulj, sokol in druge. Poleg ptic lahko na tem območju najdemo tudi številne vrste sesalcev, plazilcev in dvoživk, med katerimi so nekatere ogrožene ali redke. Kljub bogati biotski raznovrstnosti na Pohorju pa so nekatere vrste živali in rastlin ogrožene zaradi izginjanja njihovega naravnega habitata, še posebej močvirij, ki se zmanjšujejo zaradi človekovega delovanja.
Lovrenška jezera
