Slovenija je med državami, ki močno čutijo vpliv pandemije na turizem, okrevanje pa bo dolgotrajno. Kot poudarjajo na Slovenski turistični organizaciji, je situacija, v kateri se nahaja slovenski turizem težka, turistični ponudniki se soočajo s preživetjem in ohranitvijo čim večjega števila delovnih mest. Število prenočitev iz leta 2019 bi lahko beležili šele leta 2023 ali celo kasneje.

Mesto Maribor je v lanskem letu sicer zabeležilo 200.859 nočitev (kar je 56 odstotkov manj kot v letu 2019) in 72.663 prihodov gostov (66 odstotkov manj kot v letu 2019), nedavno sporočili z Zavoda za turizem Maribor. Razmerje med domačimi in tujimi nočitvami je bilo 22:78, največ tujih nočitev pa so ustvarili gostje iz Nemčije, Hrvaške, Srbije, Italije in Madžarske. Največ nočitev je bilo ustvarjenih v januarju, februarju in avgustu. Število unovčenih turističnih bonov v Mariboru je bilo na dan 1. oktober 2020 6.152 ter je z izjemo prestolnice in turistično uveljavljenih obmorskih (Koper) in termalnih (Ptuj) mest preseglo rezultate drugih mestnih občin.

Število unovčenih turističnih bonov v Mariboru je bilo na dan 1. oktober 2020 6.152 ter je z izjemo prestolnice in turistično uveljavljenih obmorskih (Koper) in termalnih (Ptuj) mest preseglo rezultate drugih mestnih občin.

Kot so za naš medij pred časom pojasnili na Zavodu za turizem Maribor, je stanje na področju unovčitve turističnih bonov v Mariboru skladno z napovedmi, da mesta ne bodo primarna izbira domačih turistov.

“K rezultatom je prispevalo tudi zaprtje pomembnejših hotelov, tako v mestu kot pod Pohorjem. Kljub temu je število unovčenih bonov v mestu Maribor preseglo rezultate drugih mestnih občin (z izjemo prestolnice in turistično uveljavljenih obmorskih, gorskih in zdraviliških krajev). V sezoni unovčenja turističnih bonov so nastanitve, kot so turistične kmetije in apartmaji na podeželju in na Pohorju ter glampingi in kampi, zabeležili bistveno večjo zasedenost kot mestne hotelske nastanitve,” je tedaj pojasnila Monika Jurišič Hlevnjak.  

Velika pričakovanja zaradi podaljšanja veljavnosti bonov

V TIC-u Maribor so se domači turisti – ocenjujejo, da jih je bilo največ iz osrednjega in primorskega konca Slovenije – zanimali predvsem za obisk ključnih turističnih znamenitosti mestnega jedra, mestnega parka z vinskim gričem Piramida, Pohorja in širšega vinorodnega območja.

“Pričakujemo, da bo ob ponovnem zagonu turizma oz. odprtju turističnih objektov povpraševanje po ponudbi Maribora in širše destinacije s strani domačih turistov še naraščalo, tudi zaradi podaljšanja možnosti unovčevanja turističnih bonov do konca letošnjega leta. Z izboljšanjem epidemioloških razmer na mednarodni ravni si obetamo vrnitev turistov, ki so bili najštevilčnejši v lanski poletni sezoni, to so Avstrijci, Nemci, Italijani in Poljaki,“ je dodala.

Neporabljenih še za skoraj 230 milijonov evrov bonov

Turistične bone je v minulem letu kot obliko pomoči turistični panogi prinesel tretji protikoronski zakon. Prejeli so jih vsi prebivalci Slovenije, in sicer mladoletni v višini 50 evrov, odrasli pa v višini 200 evrov. Koristiti jih je bilo mogoče za nočitve oz. nočitve z zajtrkom v nastanitvenih obratih, in sicer od 19. junija do zaprtja nastanitvenih obratov v drugem valu covida-19 konec oktobra 2020. Sprva naj bi boni veljali do konca lanskega leta, a je vlada njihovo veljavnost decembra podaljšala do konca leta 2021.

Skupno število bonov v Sloveniji je 2.047.261, njihova skupna vrednost pa nekaj manj kot 356,9 milijona evrov. Od tega je bilo do 28. novembra deloma ali v celoti unovčenih 932.900 bonov v skupni višini 127,9 milijona evrov. Neporabljenih torej ostaja še za 228,9 milijona evrov bonov. Podatki o unovčenih bonih v posameznih občinah so na voljo na tej povezavi. 

Turistična dejavnost v januarju še vedno le ob upoštevanju ukrepov za zajezitev epidemije

Drugi val epidemije covida-19 je sicer tudi januarja onemogočal izvajanje turistične dejavnosti v polnem obsegu, so pa veljale nekatere izjeme. “V turističnih nastanitvenih obratih so našteli skoraj 63.700 prenočitev, prihodov turistov pa so našteli 12.000,” so sporočili iz statističnega urada.

Turistične prenočitve v Sloveniji so bile januarja, kot navajajo na statističnem uradu, ustvarjene le kot izjeme, opredeljene v podrobnejših pojasnilih k vladnemu odloku o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom.

V turističnih nastanitvenih obratih so januarja v Sloveniji našteli skoraj 63.700 prenočitev, prihodov turistov pa so našteli 12.000.

V turističnih nastanitvenih obratih so zabeležili približno 12.000 prihodov turistov, kar je 96 odstotkov manj kot januarja lani in skoraj 63.700 njihovih prenočitev, kar je 92 odstotkov manj kot v prvem lanskem mesecu. Prihodov domačih turistov je bilo približno 6400, kar je sedem odstotkov vrednosti iz januarja lani, njihovih prenočitev pa približno 36.500 ali 13 odstotkov tistih iz januarja 2020. Več podatkov je na voljo na tej povezavi. 

Prihodov tujih turistov je bilo približno 5600, kar je tri odstotke vrednosti iz januarja lani, njihovih prenočitev pa približno 27.100 oz. šest odstotkov vrednosti iz januarja lani.

Turisti iz BIH, Srbije, Nemčije, Italije, Hrvaške, Avstrije

Od prenočitev tujih turistov so jih največ ustvarili turisti iz Bosne in Hercegovine (skoraj 2900 prenočitev ali 11 odstotkov prenočitev tujih turistov), Srbije (nekaj več kot 2400 prenočitev ali devet odstotkov prenočitev tujih turistov), Nemčije (osem odstotkov), Italije (sedem odstotkov), Hrvaške (sedem odstotkov) in Avstrije (pet odstotkov).

“Glavnino turističnih prenočitev so januarja ustvarili v zdraviliških občinah (približno 22.600 prenočitev ali 35 odstotkov vseh prenočitev). Sledile so gorske občine (približno 11.300 prenočitev ali 18 odstotkov vseh prenočitev), občina Ljubljana (približno 9200 prenočitev ali 14 odstotkov vseh prenočitev) in mestne občine (skoraj 8000 prenočitev ali 13 odstotkov vseh prenočitev),” navajajo na statističnem uradu.

Kot so še sporočajo, je bilo 61 odstotkov vseh prenočitev januarja ustvarjenih v hotelih. Sledile so zasebne sobe, apartmaji in hiše (18 odstotkov vseh prenočitev).

V 2021 aktivnejše povezovanje vseh deležnikov

Do konca lanskega poletja so po podatkih FURS-a prebivalci Maribora največ bonov sicer izkoristili v Piranu, Kranjski Gori, Izoli, Bohinju, Bledu, Brežicah, Kopru, Moravskih toplicah, Bovcu, Ankaranu, Podčetrtku, Tolminu, Laškem, Kobaridu in Zrečah.

 

V Zavodu za turizem Maribor v tem letu, kljub epidemiji, veliko stavijo na domače in tudi tuje goste. “Letno poročilo je pokazalo, da bo potrebno v načrtu dela za leto 2021 zastaviti konkretnejše in merljive cilje ter pripraviti program, ki bo temeljil na iskanju inovativnih turističnih produktov ter aktivnejšem in tesnejšem povezovanju deležnikov kulturnega, športnega in kongresnega turizma, društvene dejavnosti ter ponudnikov nastanitvenih kapacitet,” je v sporočilu za javnost zapisala Neva Pipan, predsednica Sveta Zavoda za turizem Maribor.

Zavod za turizem Maribor je sicer vodilni partner dvoletnega projekta Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za digitalno inoviranje kulturne dediščine, v okviru katerega so v letu 2020 vzpostavili novo kolektivno blagovno znamko Naše najboljše (certifikat je do konca leta 2020 prejelo 26 lokalnih ponudnikov) ter organizirali delavnice za gostince, turistične kmetije, vinotoče, organizatorje potovanj, hotelirje, sobodajalce in lokalne pridelovalce. V sklopu projekta so izvedli tudi prvi del digitalizacije vsebine v Hiši Stare trte, Pokrajinskem muzeju Maribor in cerkvi s samostanom v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, dokončni digitalizirani produkti pa bodo javnosti predstavljeni v prihajajočih mesecih.

Zavod za turizem Maribor je sicer vodilni partner dvoletnega projekta Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za digitalno inoviranje kulturne dediščine, v okviru katerega so v letu 2020 vzpostavili novo kolektivno blagovno znamko Naše najboljše.

V letu 2020 je bil Maribor prejemnik certifikata odličnosti specializirane revije Kongres magazine v kategoriji srednje velikih kongresnih destinacij, trajnostnega certifikata Zeleni ključ za turistično znamenitost Hiša Stare trte in nosilec naziva Green Destination bronze, s katero izkazuje in promovira trajnostno delovanje mesta in destinacije.