Mestna občina Maribor (MOM) si prizadeva za zmanjšanje deleža avtomobilskega prometa in povečanje deležev kolesarjev, pešcev in uporabnikov javnega prevoza. Predstavniki MOM se zavedajo, da je to mogoče doseči predvsem z zagotavljanjem boljših pogojev za pešce in kolesarje ter z izboljševanjem javnega prevoza.
V Koaliciji za trajnostno prometno politiko ob tem pozivajo Mestno občino Maribor, da ponovno razmisli o odločitvi za gradnjo tunela pod mestnim središčem, za katerega si prizadevajo na občini. “Ta trenutek izdelujemo dopolnitev študije preverljivosti z možnostjo podaljšanja predora, tudi država gradi cestne povezave, tudi je podprta z evropskimi sredstvi, tudi tu smo naleteli na pozitiven odziv ministrstva za infrastrukturo. Kot rečeno, se z argumenti koalicije lahko marsikje strinjam, a v tunelu ta trenutek vidimo prihodnost, ki je izvedljiva,” je dejal podžupan Samo Peter Medved, ki pa dodaja, da bo do realizacije trajalo še kar nekaj let.
Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je neformalno združenje organizacij in posameznikov, ki si prizadeva za trajnostno prometno politiko v Sloveniji. Spremlja in se odziva na aktualne procese v slovenski in evropski prometni politiki in hkrati povečuje medsebojno informiranost o dogajanju na prometnem področju.
Spremembe potovalnih navad
Kot izpostavljajo v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, tunel odgovarja na trenutno gostoto prometa in na projekcije, ki kažejo njegovo povečanje − česar pa si mesto gotovo ne želi. MOM si namreč z različnimi ukrepi že prizadeva zmanjšati delež poti, opravljenih z avtomobilom.
V Celostni prometni strategiji (CPS) je zapisan cilj zmanjšanja števila avtomobilov za 20 odstotkov do leta 2020. Če bo občina nadaljevala z ukrepi, ki spodbujajo hojo, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti ter optimizirala javni promet, se bodo potrebe po infrastrukturi za avtomobile zmanjšale. Še več prebivalcev se bo odločilo za načine potovanja, ki dobro vplivajo na zdravje in okolje ter prispevajo k prijetnejšemu življenju v mestu je navedeno.
Povezava vzhod−zahod in zmanjšanje avtomobilskega prometa
Povezava na levem bregu Drave v smeri vzhod−zahod se v Mariboru načrtuje že dolgo, v preteklosti so se pripravljale najrazličnejše rešitve. Povezava naj bi zadovoljila potrebe po tranzitu v tej smeri. Osnova za načrtovanje prometnih tokov so koncentracije bivališč prebivalcev, kjer so najvišje gostote ter posledično največje mobilnostne potrebe.
“Pri Koaliciji za trajnostno prometno politiko menimo, da potrebe po zagotavljanju dodatnih cestnih povezav za tranzit ni. Tudi podatki, zbrani v Celostni prometni strategiji Maribora (CPS) iz leta 2015 kažejo, da na levem bregu Drave ni večjih naselitvenih koncentracij, ki bi zahtevale takšne povezave,” še izpostavljajo.
Pri Koaliciji za trajnostno prometno politiko menimo, da potrebe po zagotavljanju dodatnih cestnih povezav za tranzit ni.
Za potovanja na daljših razdaljah (npr. na relaciji Murska Sobota–Dravograd, ali v primeru dnevnih migrantov iz drugih delov Štajerske) so po njihovem prepričanju zagotovljene zmogljive cestne povezave na desnem bregu Drave. Za lokalna in krajša potovanja, torej z enega dela mesta na drugega, glede na siceršnja prizadevanja MOM, ni smiselno zagotavljati boljših pogojev za potovanje z avtomobilom, še dodajajo.
“Študije in izkušnje iz preteklosti in drugih mest zelo jasno kažejo, da gradnja novih cest prometa ne zmanjša − nove ceste celo pritegnejo več vozil: izboljšani pogoji za vožnjo z avtomobilom vedno povzročijo še več voženj z avtomobilom. Glede na siceršnja prizadevanja občine za spremembe potovalnih navad in nujnost prehoda na aktivne in trajnostne načine mobilnosti torej gradnja novih cestnih povezav, v tem primeru tunela, ni smiselna,” so še prepričani v Koaliciji za trajnsotno prometno politiko.
Manj negativnih posledic motornega prometa ter več prostora za pešce in kolesarje
Ob tem dodajajo, da če avtomobile umaknemo pod zemljo, ne zmanjšamo niti hrupa niti izpustov. Ker izboljšani pogoji za avtomobilski promet pomenijo tudi več prometa, se bo skupna obremenjenost s hrupom in izpusti v primeru izgradnje tunela povečala. Največje obremenitve bodo tako predvidoma na obeh straneh tunela, nič manj obremenjeni pa ne bodo drugi deli mesta. Načrtovani tunel predstavlja samo del poti, ljudje se bodo z avtomobilom še vedno pripeljali do njega in se peljali naprej po mestu, ko bodo tunel zapustili.
Ker izboljšani pogoji za avtomobilski promet pomenijo tudi več prometa, se bo skupna obremenjenost s hrupom in izpusti v primeru izgradnje tunela povečala. Največje obremenitve bodo tako predvidoma na obeh straneh tunela.
Tunel nikakor ne zmanjšuje dominantne vloge avtomobilov na mestnih ulicah. Avtomobili ne bodo vidni oziroma moteči samo na tistem kilometru, ko bodo v tunelu, sicer bodo vseeno obremenjevali prostor na obeh straneh tunela in drugod po mestu. Potreba po zagotavljanju zadostnih površin za mirujoč promet in cestnih povezav na drugih delih mesta bo ostala enaka oziroma se bo celo povečala.
Predlogi za izboljšanje trenutnega stanja:
Kratkoročno za reševanje trenutnih težav, s katerimi se soočajo prebivalci delov mesta, kjer se je ob zaprtju Glavnega trga in dela Koroške za motorni promet povečala obremenjenost (koridor Razlagova−Krekova−Strossmayerjeva−Mladinska-Maistrova−Cankarjeva), v omenjeni koaliciji priporočajo:
1. ukrepe, s katerimi se prebivalcem teh predelov omogoči čim boljše pogoje za hojo, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti (širitev površin za pešce in kolesarje, prilagoditev intervalov semaforjev, ustrezna označitev in osvetlitev prehodov za pešce, …),
2. ukrepe, s katerimi območje postane manj privlačno za avtomobilski promet in se zmanjša njegov vpliv (omejitev hitrosti, hitrostne ovire, zoženje pasov za avtomobile, …),
3. ukrepe, s katerimi se tistim, ki prihajajo v mestno središče v šolo, na delo ali po opravkih, omogoči čim boljše pogoje za prihode peš, s kolesi in drugimi oblikami aktivne mobilnosti (točke za odlaganje poljubi in odpelji, povečanje števila stojal za kolesa, …),
4. ukrepe, s katerimi se izboljša učinkovitost in privlačnost javnega avtobusnega prevoza (optimizacija linij, voznih redov in frekvenc, hitre prestopne točke, komuniciranje), 5. pripravo mobilnostnih načrtov za institucije, ki so glavni generatorji prometa v mestnem središču,
6. pripravo parkirne politike, ki bi omogočila optimiziranje parkiranja,
7. jasno in pozitivno komuniciranje, da si mesto želi več ljudi peš, na kolesih in avtobusih, ter krepitev zavesti o pozitivnih učinkih sprememb v tej smeri.
Razmislek o drugih vrstah povezav
Dolgoročno za doseganje ciljev, ki si jih je občina zastavila v Celostni prometni strategiji in drugih strateških dokumentih, in so skladni s širšimi prizadevanji za trajnostni razvoj, v Koaliciji za trajnostno prometno politiko priporočajo še:
1. izboljševanje pogojev za aktivno mobilnost (urejanje varnih in udobnih kolesarskih povezav v mestu, ureditev t. i. kolesarskih avtocest do primestnih naselij, …),
2. razmislek o možnostih za druge vrste povezav, kot so hitre avtobusne in železniške povezave, kar podpirajo tudi na Mestni občini Maribor
3. ukrepe za ustavljanje dnevnih migrantov na obrobju mesta (vzpostavitev P+R v navezavi na sistem izposoje koles, povezovanje lokalnega javnega prometa na železnice in medkrajevni promet, …).
Da predstavlja cestni promet velik izziv, se strinja tudi mariborski podžupan Samo Peter Medved, občina pa kot rečeno podpira hitre avtobusne in železniške povezave.
