Številni stanovalci mestnega središča, ki imajo za parkiranje letne dovolilnice, po 19. uri, ko parkiranje ni več plačljivo, skorajda ne najdejo prostega parkirnega mesta. Veliko prebivalcev, ki domujejo v stanovanjskih hišah v strogem centru, namreč nima zagotovljenega parkirišča ob svojem domu. Avtomobile puščajo na javnih parkiriščih, ki pa so velikokrat zasedena. Dovolilnica sicer omogoča, da lahko imetniki pustijo svoje avtomobile tudi v sosednji coni, vendar le znotraj točno določenih območij, kljub temu pa je tudi tam včasih vse zasedeno.
Tako je bilo še posebej v času preteklih prazničnih dni, ko se je ob večernih urah v mestu zbralo več ljudi, ki so opazovali decembrsko okrasitev, podobno pa je tudi vse leto ob petkih in vikendih. Nekatera parkirišča, kot je denimo tisto na Slomškovem trgu, so še posebej obremenjena s prometom, stanovalci pa morajo velikokrat, kljub plačevanju letnega pavšala, pustiti avtomobile izven bližnje okolice svojega doma. Večina parkirišč v mestnem središču spada v t.i. belo cono, kjer je potrebno plačati parkirnino. Nedavno se je režim spremenil tudi na Koroški cesti 59 do številke 79, kjer so odslej parkirišča pred stanovanjskimi bloki plačljiva. Kje je sploh še mogoče pustiti avtomobil v centru Maribora?
V beli coni več kot 2000 parkirnih mest
Z omenjeno težav smo seznanili tudi pristojne na Mestni občini Maribor (MOM), kjer so pojasnili, da konkretnih pritožb s strani stanovalcev sicer niso prejeli, vendar ocenjujejo, da parkirišč ne primanjkuje. “Posebnih ukrepov glede tega Mestna občina Maribor ne načrtuje. V beli coni imamo več kot 2000 parkirnih mest. Glede na zasedenost javnih in zasebnih parkirnih mest v Mariboru ocenjujemo, da je parkirišč zaenkrat dovolj,” razlagajo na Mestni občini Maribor.
Že strateški dokumenti Mestne občine Maribor, ki jim ta sledi, v prihodnje za zagotavljanje trajnostne mobilnosti so predvideli postopno zmanjševanje števila parkirnih mest, z namenom, da postopoma preidemo z avtomobilov na bolj trajnostne oblike mobilnosti.
“Ob zmanjševanju parkirnih mest se tako krepijo druge, bolj trajnostne oblike dnevnih migracij,” dodajajo na mariborski občini.
Slomškov trg v prihodnje popolnoma zaprt za promet
Kaj pa nas čaka v prihodnje, ko bo, glede na trend načrtnega zmanjševanja parkirnih mest, teh še manj?
V bližnji prihodnosti je tako predvidena celovita obnova Slomškovega trga, enega najbolj perečih točk, kjer se stanovalci pritožujejo nad pomanjkanjem parkirnih mest. Ob odmevnejših dogodkih v bližnjem SNG ali na Poštni je tam namreč parkirišče popolnoma zasičeno.
Z Mestne občine Maribor pojasnjujejo, da je obnova omenjenega dela centra mesta predvidena že v prihodnjih letih.
Vsa drevesa na trgu tako po pojasnilih MOM ostajajo, hkrati pa bodo dodane še nove zelene površine na lokacijah, kjer so trenutno parkirna mesta. Po prenovi na Slomškovem trgu ne bo več voznih površin, razen intervencijskih poti in dostopa za stanovalce.
“Poleg Slomškovega trga se dodatno projektirajo vse vpadne ulice – Orožnova ulica, Miklošičeva ulica, Poštna ulica, Gledališka ulica, Lekarniška ulica, Ulica 10. oktobra, prehod na Rotovški trg in Lekarniški prehod,” pojasnjujejo na MOM.
Na Lentu bo Dravska promenada
Že zapora Koroške ceste je razdelila javnost, v prihodnje pa bi se zapora nadaljevala vse do Trga revolucije, kjer bo mobilnostno vozlišče. Stari most bi bil tako namenjen pešcem in kolesarjem, obstaja pa tudi načrt, da bi bil popolnoma zaprt za promet tudi Lent, kamor se je zaenkrat premaknil promet s Koroške ceste. Gre za težnjo aktualnega župana Arsenoviča, da bi vse od nabrežja Drave do Piramide ustvarili cono, kjer ne bi bilo pločnika, s tem pa tudi prometa ne.
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Mestna občina Maribor tako na Lentu namerava promenado v celoti zapreti za promet in vzpostaviti rekreativne površine. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je že odobrila evropska sredstva za projekt Ureditev nabrežja Drave – Lent. Mestna občina Maribor pa naj bi uredila Dravsko promenado in Lent do leta 2023.
Površino bo občina opremila s priklopnimi mesti za stojnice in prireditvene odre, poleg tega pa bo uredila tudi novo javno razsvetljavo, predvidena so še nova otroška igrala. Sodoben videz prenove bo zaključila nova urbana oprema.
“MOM bo v okviru projekta celovito prenovila kar dva hektarja urbanih mestnih površin, ki so del starega mestnega jedra ob reki Dravi. Natančneje, omenjena občina bo poleg novih talnih ureditev poskrbela tudi za novo krajinsko ureditev z zasaditvijo novih dreves in drugih rastlin,” so napovedali v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Na Gregorčičevi ulici skoraj polovica parkirnih mest manj
Mariborska mestna občina pa je sicer ob koncu preteklega leta začela s prvo fazo obnove Gregorčičeve ulice med Tyrševo in Grajsko ulico v središču mesta. Promet sicer zaenkrat poteka nemoteno, a v prihodnje bo območje celovito preurejeno – od kolesarskih površin in površin za pešce do mirujočega prometa in zelenih površin, pa tudi javne razsvetljave in komunalnih vodov.
S prvo fazo obnove bodo celovito uredili ulico na odseku med Tyrševo in Grajsko ulico. Med drugim bo izvedena arhitekturna in krajinska ureditev z novim tlakovanjem, obnovljeni bodo vsi obstoječi komunalni vodi in vgrajeni novi podzemni smetarniki. Nigrad bo najprej začel z izvedbo vročevoda do Ulice heroja Staneta in Ulice heroja Tomšiča. Po končani prvi fazi bodo v letih 2022 in 2023 celovito obnovili še območje med Trubarjevo in Tyrševo ulico, vključno s slednjo do Krekove ulice, ter Trgom generala Maistra vse do občinske stavbe.
“Z obnovo želimo prispevati k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka v mestih, boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti,” sporočajo z mariborske občine.
Biro Parter, tehnično in arhitekturno projektiranje Petra Krištof s.p.
Ureditev prostora in umeščanje dodatnih urbanih vsebin bo sicer predvidoma za 40 odstotkov zmanjšalo število parkirnih mest na Gregorčičevi ulici, kjer jih je trenutno 110, kar je v preteklosti sprožalo številne polemike. Še vedno ni znano, kakšna bo dokončna rešitev glede parkirnih mest po prenovi. Po zagotovilih mestne občine naj bi pri urejanju upoštevali vse deležnike, saj si občina želi v največji možni meri upoštevati želje in pobude vseh uporabnikov javnega prostora.
Več kot tisoč parkirnih mest na območju t.i. železniškega trikotnika
Poleg krčenja parkirnih mest, pa jih mariborska občina večje število tudi obljublja, a ne v strogem mestnem središču. Kot je znano, si občina na območju t .i. železniškega trikotnika na desnem bregu reke Drave prizadeva vzpostaviti večje površine za parkiranje osebnih vozil, avtobusna postajališča, parkirišča za avtodome ter površine za souporabo koles in avtomobilov.
RRA.
Gre zaenkrat za dokaj spregledano območje, ki sameva in propada več desetletij. To mesto je bilo nekoč namenjeno odlaganju pepela parnih lokomotiv, v preteklosti je bila na železniškem trikotniku gramozna jama z betonarno in asfaltno bazo ter avtobusne garaže podjetja Certus, mariborska občina pa ima z železniškim trikotnikom velikopotezne načrte. Sprva je že preteklo desetletje sprejela izjemno ambiciozen prostorski načrt, ki je na skoraj osem hektarjev veliko zemljišče umestil ultraurbano naselje s kar 115 metrov visokim nebotičnikom, oziroma t.i. mariborski Manhattan, a iz tega ni bilo nič.
Na tem območju si želimo vzpostaviti še mobilnostno vozlišče z novimi železniškimi postajališči, večjo površino za parkiranje osebnih vozil, avtobusna postajališča, parkirišče za avtodome, souporabo koles, souporabo avtomobilov (car-sharing).
Za koordinacijo projekta, ki bo trajal predvidoma do leta 2025, skrbi Regionalna razvojna agencija (RRA), kjer si prizadevajo za možnost parkiranja v povezavi z železniškim prometom, v prihodnje pa bi zgradili tri železniška postajališča in parkirišče Park+ Ride (P+R ) s 1400 mesti, ki bi jih namenili tudi širitvi UKC-ja in Medicinske fakultete, dopolnili pa z električnimi polnilnicami in izposojo koles.
Na tak način se uporabnik do lokacije P+R parkirišča pripelje z osebnim avtomobilom, vozilo pusti na površini P+R in pot do druge lokacije, ki je prometno nasičena, nadaljuje z javnim potniškim prometom (vlak ali avtobus), kolesom ali peš.
V načrtih tudi dve garaži
Po poročanju časnika Večer naj bi mestna občina težila tudi k zapiranju Ulice heroja Tomšiča, kar bi pomenilo, da bi tudi tam ukinili nekaj parkirišč Manko parkirnih površin pa naj bi nadoknadili z novimi garažnimi hišami.
Garažni hiši se obetata pod Glavnim trgom in pod pomožnim igriščem Ljudskega vrta.
Preteklo leto so se na eni izmed sej mariborskega mestnega sveta pojavili predlogi, da bi občinsko podjetje Mestne nepremičnine prevzelo v upravljanje 11 začasnih parkirišč, med drugim na Razlagovi ulici ob občinski stavbi, pod Titovim mostom, ob poslopju starega zapora pri Europarku, pri Dvorani Tabor ter dotrajani garažni hiši na ulici Pohorskega odreda. V načrtu so obnove degradirane infrastrukture, pa tudi uvedbe parkirnin. Ob Dvorani Tabor pa bi v prihodnje zaživel tudi sistem Park + Ride. Ideja je takrat naletela na burno razpravo.
V preteklih letih pa so sicer zaradi (pre)pogostih prometnih kolapsov na Slomškovem trgu vzniknile govorice, da bi bilo na tem mestu potrebno zgraditi garažno hišo, a ta zaenkrat ni planirana. “Vsekakor pa bodo v prihodnje v veliko pomoč tudi garažne hiše, ki se načrtujejo v centru mesta oz. okolici. V prihodnjih letih sta planirani garažni hiši pod Glavnim trgom in pomožnim igriščem Ljudskega vrta,” še pojasnjujejo na mariborski občini. Kdaj natančneje je predvidena gradnja, zaenkrat ni znano.
