DNEVNA: Kdo skrbi za zapuščena vozila in kaj ta sploh so?

Nedolgo tega smo se odzvali na sporočilo stanovalcev stanovanjskih blokov na Smetanovi ulici 80-84, ki so nas opozorili, da je na zemljišču pred bloki že od februarja lani parkirano osebno vozilo znamke Alfa Romeo 156 karavan črne barve brez registrskih oznak.

Spomnimo, vozilo stoji na javni površini, ki je v lasti Mestne občine Maribor. Lastniki stanovanj na omenjenem naslovu so posredovali pri Policijski upravi Maribor in Medobčinski redarski službi, vendar so bili z obeh strani zavrnjeni s pojasnilom, da za takšne zadeve nimajo pristojnosti.

Po zapuščene avtomobile Marpromov pajek

Zakon o pravilih cestnega prometa tako določa, da je “zapuščeno vozilo” motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na javni površini, ki ni namenjena prometu vozil, pri tem pa nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni. Zapuščeno vozilo tudi ni zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov, temveč takšno vozilo postane odpadek.

Definicija zapuščenega vozila po Zakonu o pravilih cestnega prometa je:

“Zapuščeno vozilo” je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil, in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

Za odvoze zapuščenih vozil s pajkom v Mariboru od lanskega leta skrbi Marprom. Primere zapuščenih vozil sicer obravnava Medobčinsko redarstvo na osnovi prijave. Redarji vozilo fotografirajo in nanj namestijo odredbo, na tak način pa lastniku omogočijo, da avtomobil v treh dneh umakne z javne površine. V kolikor lastnik vozila v omenjenem roku ne odstrani, redarji napišejo novo odredbo, ta pa Marpromu omogoča odvoz. 

Če lastnik v tem času prevzame vozilo sam, ga čaka strošek 100 evrov za odvoz s pajkom in 200 evrov kazni. 100 evrov lastnik plača, v kolikor znesek poravna v osmih dneh po prejemu položnice. Če po preteku tega časa lastnik po vozilo ne pride, se vključi sodni cenilec.

Kdo torej sproži postopek odvoza vozila? S Policijske uprave (PU) Maribor pojasnjujejo, da policisti na podlagi 13. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10 z dne 30. 12. 2010) nadzirajo promet izključno na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet.

Nepravilno parkirana in zapuščena vozila lahko policisti ob pogojih iz 19. člena Zakona o pravilih cestnega prometa tudi odstranijo, vendar le če so na javni cesti, nekategorizirani cesti, ki se uporablja za cestni promet ali drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil. 

Nepravilno parkirana in zapuščena vozila lahko policisti ob pogojih iz 19. člena Zakona o pravilih cestnega prometa tudi odstranijo, vendar le če so na javni cesti, nekategorizirani cesti, ki se uporablja za cestni promet ali drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil.

Tako policisti na podlagi določil Zakona o pravilih cestnega prometa niso pristojni za odstranjevanje nepravilno parkiranih ali zapuščenih vozila na zasebnih zemljiščih večstanovanjskih objektov, kar pa velja v primeru vozila na Smetanovi.

Nerabna ali zavržena motorna vozila, ki jim je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov postanejo odpadek, kar velja tudi za zasebne površine. To področje ureja Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 69/15 z dne 25. 9. 2015), za njen nadzor pa so pristojni inšpektorji za varstvo okolja.

Povsem drugače pa je, v kolikor gre za nerabna ali zavržena motorna vozila, ki jim je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in postanejo odpadek. Na javnih ali zasebnih površinah to področje ureja Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 69/15 z dne 25. 9. 2015), za nadzor pa so pristojni inšpektorji za varstvo okolja.

Ne gre za izrabljeno vozilo, ampak le vozilo brez registrskih tablic

Z Inšpektorata za okolje in prostor potrjujejo, da so inšpektorji v primerih “parkiranih in zapuščenih” avtomobilov pristojni le za izvedbo nadzora, v kolikor gre za vozilo, ki je postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki (nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov).

V omenjenem primeru parkirnega avtomobila na Smetanovi ulici so za nadzor in vzdrževanje reda parkiranja na zasebnih površinah odgovorni lastniki zemljišča oziroma parkirišča. 

Medobčinsko redarstvo je tako omenjeno prijavo stanovalcev Smetanove, ki jo je prejelo septembra 2020, odstopilo v reševanje Inšpektoratu RS za okolje in prostor zaradi navedbe, da iz avta izteka olje, potemtakem gre za odpadek, kjer lahko inšpektorji posredujejo tudi na zasebnem zemljišču. “Odgovor inšpektorata po opravljenem inšpekcijskem pregledu pa je bil, da pri avtomobilu vendarle ne gre za odpadek, ampak za uporabno motorno vozilo brez registrskih tablic,” še pojasnjujejo pri MOM.

Na inšpektoratu so namreč preverli navedbo morebitne kršitve okoljske zakonodaje, saj naj bi pred časom iz avtomobila iztekalo olje. Ugotovili so, “da iz avtomobila ne izteka olje, potemtakem vozilo ni karakterizirano kot izrabljeno motorno vozilo – odpadek, zato ni bilo ugotovljene kršitve predpisov in je bila inšpekcijska zadeva zaključena,” odgovarjajo z inšpektorata.

Z Inšpektorata za okolje in prostor potrjujejo, da so inšpektorji v primerih “parkiranih in zapuščenih” avtomobilov pristojni le za izvedbo nadzora, v kolikor gre za vozilo, ki je postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki (nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov). 

Po navedbah inšpektorata vozilo na Smetanovi tudi ni parkirano neposredno v naravnem okolju, kjer bi ga onesnaževalo. Inšpektorat tako ni ugotovil kršitev, ki bi sodile v pristojnost inšpekcije za okolje in naravo, in je postopek vozila pred blokom na Smetanovi ustavil. V omenjenem primeru so za “nadzor in vzdrževanje reda parkiranja na zasebnih površinah namreč odgovorni lastniki zemljišča oziroma parkirišča,” odgovarjajo z Inšpektorata za okolje in prostor.

Vozilo ni parkirano na javni cesti, zato ne ogroža drugih voznikov

Alfa Romeo na Smetanovi torej ni odpadek. Kaj pa zapuščeno vozilo, ki bi ga lahko odpeljal Marpromov pajek? “V omenjenem primeru ne gre za zapuščeno vozilo, saj vozilo ni parkirano na javni cesti; ta del ceste je fizično, z zapornico, ločen od javnih cest (lastništvo zemljišča pri tem ni pomembno),” odgovarjajo na občini.

Površine okoli večstanovanjskih stavb, kot so dovozi, parkirišča, zelenice, torej površine, ki v preteklosti niso bile določene kot funkcionalna zemljišča oziroma gradbene parcele, se v zemljiškem katastru običajno vodijo kot dvorišča ali ceste. V veliko primerih, tudi v omenjenem, je “formalna” oziroma zemljiškoknjižna lastnica Mestna občina Maribor, vendar je za presojo primera pomembna namembnost uporabe zemljišča.

To pomeni, da so z nakupom nepremičnin (npr. stanovanj, poslovnih prostorov ali garaž) pridobili pravico uporabe oziroma lastninsko pravico ne le na stavbišču, temveč tudi na zemljišču, ki je bilo po takratnih predpisih potrebno za redno rabo stavbe.

“Četudi funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela k stanovanjskim blokom na Smetanovi ulici še nista bila določena, so nekdanja družbena zemljišča olastninjena v korist etažnih oziroma drugih lastnikov, in to ne glede na zemljiškoknjižni vpis. To pomeni, da so z nakupom nepremičnin (npr. stanovanj, poslovnih prostorov ali garaž) lastniki pridobili pravico uporabe oziroma lastninsko pravico ne le na stavbišču, temveč tudi na zemljišču, ki je bilo po takratnih predpisih potrebno za redno rabo stavbe,” še odgovarjajo z MOM.

Tako tudi omenjeno zemljišče ni javna površina, temveč dvorišče, zato so za njeno vzdrževanje in upravljanje odgovorni etažni lastniki v stavbah, ki jim dvorišče pripada, oziroma v njihovem imenu upravnik(i).

Povedano drugače, tudi omenjeno zemljišče ni javna površina, temveč uporabno dvorišče, zato so za vzdrževanje in upravljanje odgovorni etažni lastniki v stavbah, ki jim dvorišče pripada, oziroma v njihovem imenu upravnik(i).

Z MOM tako še odgovarjajo, da bi etažni lastniki, v tem primeru torej stanovalci, lahko preverili, ali omenjeno dvorišče, na katerem je parkiran črn Alfa Romeo, pripada k njihovi stavbi, po sodni poti. Na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe je v takšnih primerih izdana sodna odločba, postopek pa lahko začnejo lastniki stavb ali etažni lastniki v objektih, ki jim je “dvorišče” skupno (oziroma v njihovem imenu upravniki).

Do navedenega postopka pa sicer ni prišlo, saj so nas stanovalci obvestili, da je bil avto še pred objavo prispevka odpeljan z dvorišča blokov na Smetanovi. 

Dajatve za zmanjšanje zapuščenih vozil

Z aprilom 2019 so sicer v Sloveniji začele prihajati tudi prve položnice za plačilo dajatve za odjavljena vozila. Dobili so jih tisti, ki v letu dni po odjavi niso ustrezno poskrbeli za svoje jeklene konjičke.

V letu 2018 je bilo v pooblaščenih obratih razgrajenih 12.171 izrabljenih vozil, kar je 42 odstotkov več kot v letu 2017. V obdobju od uveljavitve dajatve, od 1. aprila 2018 do konca decembra 2018, je bilo v razgradnjo zajetih 52 odstotkov izrabljenih vozil več kot v enakem obdobju v letu 2017.

Lastnike je v nabiralnikih pričakala položnica za plačilo davka na odslužena vozila, na tak način pa želi država lastnike prisiliti, da poskrbijo za svoje odslužene avtomobile. “V letu 2018 je bilo v pooblaščenih obratih razgrajenih 12.171 izrabljenih vozil, kar je 42 odstotkov več kot v letu 2017. V obdobju od uveljavitve dajatve, od 1. aprila 2018 do konca decembra 2018, je bilo v razgradnjo zajetih 52 odstotkov izrabljenih vozil več kot v enakem obdobju v letu 2017,” je za 24ur s podatki postregla Nataša Zore Kos z ministrstva za infrastrukturo. Pred uveljavitvijo dajatve je bilo letno razgrajenih od 6500 do 8500 vozil.