TAM – Tovarna avtomobilov Maribor, nekoč paradni konj jugoslovanske, kasneje slovenske industrije. Marsikateri Mariborčan se še vedno z nostalgijo spominja časov, ko je ta velik industrijski gigant zaposloval tudi do 8.000 ljudi. Zgodba o uspehu je nastala v času druge svetovne vojne, ko so Nemci potrebovali varno in primerno lokacijo za izdelavo letalskih delov. Tovarno so začeli graditi 25. julija leta 1941, leto kasneje je bilo v njej zaposlenih že 7.105 ljudi, med njimi je bilo veliko vojaških ujetnikov iz različnih držav. Po koncu vojne je tedanje Zvezno ministrstvo za industrijo odločilo, da se bo podjetje iz letalske industrije preusmerilo v avtomobilsko proizvodnjo. In tako se je tovarna letalskih delov preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno. Kmalu je iz tovarne zapeljal prvi avtomobil – tovorno vozilo TAM Pionier, ki so ga dolgih 15 let izdelovali po češki licenci, servisirali pa so tudi ameriške vojaške tovornjake GMC, ki so bolj znani pod imenom džems.

Leta 1961 je luč sveta zagledal legendarni tamič

Leto 1957 je bilo za podjetje zelo pomembno, saj so takrat uspeli skleniti licenčno pogodbo z zahodnonemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 tone. Šlo je tedaj popularne dojce, leta 1961, ko se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor, pa so izdelali mali tovornjak Tam 2000, legendarni tamič, ki ga kmalu vozil vsak podjetnik. V tistem času so pričeli tudi z izdelavo vojaških tovornjakov za potrebe Jugoslovanske ljudske armade. Leta 1986 je bilo v TAM-u proizvedeno 200 tisoče vozilo, v tovarni je bilo zaposlenih 8175 oseb, od tega nekaj več kot 6000 moških ter približno 2000 žensk.

Z razpadom Jugoslavije je tovarna izgubila ogromen trg

Kasneje, z razpadom Jugoslavije, je TAM izgubil jugoslovanske trge in seveda tudi posle z JLA. Začele so se prve težave, preoblikovanja, iskanja rešitev. Kmalu je bilo ustanovljenih več manjših podjetij (MPP Vozila, MPP Gonila, MPP Tesnila …), ki so skušala nadaljevati proizvodni program nekdanje tovarne. Ker tudi to ni pomagalo, je bil leta 1996 za vse odvisne družbe uveden stečaj, ki je povzročil, da je na cesti ostalo več kot 1500 zaposlenih.

Podjetje je nato aprila 2013 kupil kitajski koncern China Hi-Tech Group Corporation oziroma CHTC.

Marca leta 2001 so s pripojitvijo razcepljenih družb ustanovili podjetje TVM – Tovarno vozil Maribor, v okviru katere so izdelovali avtobuse, nadgrajevali oziroma predelovali dostavna vozila Iveco ter izdelovali šasije. Leta 2004 je postala večinski lastnik TVM skupina Viator & Vektor. Po velikih finančnih izgubah Tovarne vozil Maribor v letih 2008, 2009 in 2010 je bil marca 2011 na okrajnem sodišču v Mariboru predložen predlog za uvedbo stečaja podjetja. Podjetje je nato aprila 2013 kupil kitajski koncern China Hi-Tech Group Corporation oziroma CHTC.

Tam Europe je znan po proizvodnji letalskih, mestnih in turističnih avtobusov

Mariborsko podjetje Tam Europe, ki je s kapitalom kitajske skupine China Hi-Tech Group Corporation nastalo na pogorišču Tovarne vozil Maribor, je daleč naokoli znano po proizvodnji letaliških in potniških avtobusov. V zadnjem času se je podjetje usmerilo na proizvodnjo električnih avtobusov. V lanskem letu so sklenili sodelovanje z Javnim podjetjem za mestni potniški promet Marprom, avgusta pa je na mariborske ulice zapeljal prvi 100% električni avtobus VERO za prevoz potnikov, ki je v celoti plod slovenskega razvoja in lastne, domače proizvodnje.

Je podjetje kljub državni podpori odpuščalo delavce?

Po nekaterih podatkih naj bi podjetje v času epidemije novega koronavirusa od države prejelo 900.000 evrov podpore, in to kljub temu da beleži izgube, še več, marca letos naj bi bilo celo na črni listi delodajalcev. Omenjenih navedb nam do tega trenutka v podjetju niso niti potrdili niti zanikali, prav tako niso odgovorili na vprašanje, koliko njihovih zaposlenih je bilo, kljub državni pomoči, odpuščenih, koliko jih je bilo oziroma jih je še zmeraj na čakanju. Zanimalo nas je tudi, koliko dobaviteljev, tako slovenskih kot tujih, še vedno čaka na plačilo s strani podjetja Tam Europe in od kod izvirajo njihovi čudežno visoki prihodki, ki so jih zabeležili v letu 2019. So se morda izognili obdavčitvi transakcije oziroma ali se je marža transakcij iz leta 2019 izničila z izgubami iz prejšnjih obdobij?

Prav tako nas zanima povezava podjetja Tam Europe d.o.o. s podjetjema ALFI PD d.o.o. in GRAD.IN d.o.o. Pojavljajo se namreč namigovanja, da je podjetje Tam Europe podjetju ALFI PD d.o.o. zastavilo hipoteko na svojo parcelo oziroma stavbo, in to z letno obrestno mero 10 odstotkov. Ravno toliko naj bi znašala tudi obrestna mera v primeru zastavitve nepremičnin podjetju GRAD.IN d.o.o.
Na ženo direktorja TAM Europe Yu Zhaa pa leti očitek, da naj bi zaslužila do 100.000 evrov s storitvami prevajanja, za katere je bil račun izdan podjetju Tam Europe.

Vodstvo podjetja nas je povabilo na sestanek z direktorjem

Na podjetje Tam Europe smo po elektronski pošti naslovili naslednja vprašanja:

– Ali drži podatek, da je TAM – Europe d.o.o. v času covida prejel s strani države več kot 900.000 evrov podpore?
– Kako to, da slovenska država podpira kitajskega večmilijonskega lastnika pri ohranjanju TAM – Europe d.o.o., ki ima izgube in je bil marca 2021 na črni listi delodajalcev?
– Koliko ljudi je bilo v podjetju odpuščenih ali na čakanju, kljub državni podpori v času covida?
– Koliko dobaviteljev, vključno s slovenskimi, še vedno čaka na plačilo s strani TAM – Europe d.o.o.?
– Od kod izvirajo čudežno visoki prihodki iz leta 2019? Ste se morda izognili obdavčitvi te transakcije za izgube v tem in prejšnjih obdobjih? Se je marža teh transakcij iz leta 2019 izničila z izgubami iz prejšnjih obdobij? Ste se morda izognili obdavčitvi v drugih državah?
– Lahko razložite povezavo podjetja Tam – Europe d.o.o. z ALFI PD d.o.o. in podjetjem GRAD.IN d.o.o. Ali drži, da je TAM – Europe d.o.o. podjetju ALFI PD d.o.o. zastavil hipoteko na parcelo/stavbo, ki jo ima TAM Europe d.o.o. v lasti z leto obrestno mero 10% in da je podjetju GRAD.IN d.o.o. zastavil vse premičnine z enako letno obrestno mero 10%?
– Ali drži, da je žena gospoda Bryana Zhaa, direktorja TAM – Europe d.o.o., zaslužila do 100.000 evrov s storitvami prevajanja, ki so bile fakturirane TAM-u?

Na omenjena vprašanja odgovorov nismo prejeli, je pa nas vodstvo podjetja povabilo na sestanek z direktorjem. Po tem sestanku, na katerem nam želijo predstaviti podjetje in njegovo pot v času pandemije bolezni covid-19, in pridobljenih odgovorih bomo osvetlili dejansko stanje v podjetju in predstavili njegov nadaljnji razvoj.