Lokalno

DNEVNA: Janez Kramberger: Kvaliteta bivanja v manjšem mestu je veliko boljša kot v sosednjem Mariboru

Damjan Veršič, 30.10.20 ob 15:00

Obiskali smo Janeza Krambergerja, dolgoletnega župana občine Lenart, nekoč tudi poslanca, ki ni pozabil na svoje podeželske korenine. Kljub temu da mu dela v županski pisarni nikoli ne zmanjka, živi na govedorejsko-vinogradniški kmetiji, nekoč je bil celo terenski veterinar. Danes pa je med bolj zaslužnimi, da je občina Lenart zelo uspešna in obiskana.

Občina Lenart velja za središče Slovenskih goric, njihovega najbolj značilnega in osrednjega dela. Sestavljata jo dve krajevni skupnosti, Lenart in Voličina, na njenem območju je okoli 400 kmetijskih gospodarstev, veliko obrtnikov, samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb. Poleg dveh osnovnih šol z enotami vrtcev v občini delujejo številni javni zavodi in organizacije. Med njimi so tudi zdravstveni dom, okrajno sodišče, urad za delo, center za socialno delo, knjižnica, policijska postaja, kmetijsko svetovalna služba, …

V občini Lenart je zelo aktivno družabno življenje, saj deluje okoli 100 različnih društev, turiste pa med drugim pritegnejo kraj Hrastovec z gradom in viteško dvorano, Voličina s cerkvijo iz 15. stoletja, stare stavbe v Lenartu, Zavrh z zgodbo o Rudolfu Maistru ter jezera Radehova, Pristava in Komarnik.

Magister Janez Kramberger, ki je na županskem položaju v Lenartu že četrti mandat, je zagotovo eden izmed najbolj zaslužnih za razvoj občine v zadnjih letih. Prav zato smo ga obiskali in mu zastavili nekaj vprašanj:

Lenart je še pred 30-mi leti veljal za manj razvito območje. V zadnjih letih se je to spremenilo, občina je postala upravno in gospodarsko središče Slovenskih goric. Kako vi vidite ta razvoj?

Od 70-ih let naprej so v Lenartu začeli ustanavljat hčerinske firme mariborskih večjih podjetij, s tem pa so se začela pojavljat tudi delovna mesta. Še vedno pa to območje velja za izrazito agrarno, kmetijstvo je bilo in je še vedno zelo pomembna gospodarska panoga. Zanimiv je podatek, da sta se občini Kozje in Lenart v tistih časih vedno menjavali na 60. mestu po razvitosti, torej na zadnjih dveh mestih. Bili smo dejansko nerazviti, potem pa je prišlo do spremembe s tako imenovanimi FMP sredstvi. To so bila sredstva, ki so se združevala na nivoju republike in so bila namenjena nerazvitim območjem v Jugoslaviji, in seveda tudi Sloveniji.

Še vedno pa to območje velja za izrazito agrarno, kmetijstvo je bilo in je še vedno zelo pomembna gospodarska panoga.

Ko je bil direktor lenarškega Kombinata Jože Šuman, na Občini pa predsednica skupščine Vida Šavli, to je bilo blizu 90-ih let, je v Lenartu prišlo do razvojnega preboja. Kombinat je takrat zgradil oba velika hleva, enega v Verjanah, drugega v Šetarovi in upravno zgradbo s hladilnico sadja v zdajšnji industrijski coni v Lenartu. Občina pa je takrat zgradila avtobusno postajo in uredila tisti del mesta. Zadnja investicija v tistem obdobju pa je bila v hotel Črni les. Vemo, da se je dotok sredstev  za dokončanje tega projekta v nekem trenutku ustavil. Sledila je znana zgodba. Lastnik objekta je postalo gradbeno podjetje iz Grosupljega, ki je stavbo dajalo v najem. Nato je bil Črni les v rokah Probanke, nato slabe banke in končno je objekt kupilo podjetje Žipo iz Lenarta, ki je nekdanji hotel preuredilo v enoto doma starostnikov svetega Lenarta, v Dom svete Agate. Do vselitve starostnikov še ni prišlo, saj je zdaj stavba v času Covida-19 namenjena za morebitne okužene iz matičnega Doma svetega Lenarta. Dve nadstropji pa ima v zakupu ministrstvo za zdravje, in sicer za osebe, zbolele za covidom in za tiste, ki potrebujejo karanteno. Trenutno so tam nastanjene štiri osebe.

Ste imeli zaradi odločitve, da Dom svete Agate ponudite za nastanitev okuženih oziroma tistih, ki potrebujejo karanteno, kašne težave v lokalni skupnosti?

Mi teh težav nismo imeli. Jaz sem po tisti zgodi na Ptuju osebno poklical ministra za zdravje in mu povedal, naj vstopijo v stik z upravljavcem objekta, ki je pri nas na voljo za takšne primere. Gre za bolne ljudi in mislim, da v takšnih primerih lokalna skupnost ne sme ničesar preprečevati. Prostor je na voljo.

Kaj je bilo v času vašega županovanja ključno za takšen razvoj občine?

Za razvitost nekega območja so zagotovo najpomembnejša delovna mesta. In teh imamo v Lenartu preko štiri tisoč; iz več kot 20-ih občin prihajajo na delovna mesta v Lenart, nekateri pa so zaposleni tudi izven občine. Pomembna je tudi bližina avstrijske meje, saj ljudje odhajajo na delo tudi k naši severni sosedi. Zato imamo v Lenartu in tudi okoliških občinah nizko stopnjo brezposelnosti. Lepo urejene hiše so plod pridnih ljudi, ki so zaposleni doma ali v Avstriji, in si tak standard lahko privoščijo.

Najpomembnejša so delovna mesta. In teh imamo v Lenartu preko štiri tisoč; iz več kot 20-ih občin prihajajo na delovna mesta v Lenart, nekateri pa so zaposleni tudi izven občine. Pomembna je tudi bližina avstrijske meje, saj ljudje odhajajo na delo tudi k naši severni sosedi. Zato imamo v Lenartu in tudi okoliških občinah nizko stopnjo brezposelnosti.

Kar pa se tiče javnega standarda, pa smo v zadnjih letih uspeli narediti veliko na področju infrastrukture. Bili smo zelo uspešni pri črpanju državnih in evropskih sredstev. Praktično smo pokoristili vsa evropska sredstva, ki so nam bila na voljo, in to ne samo naša občina, ampak vse lokalne skupnosti pod okriljem naše razvojne agencije. Pomembna za razvoj našega območja je pa tudi avtocesta, ki je približala mesto Lenart drugim območjem. V Mariboru smo po avtocesti lahko v 15 minutah. Kvaliteta bivanja v manjšem mestu je veliko večja in boljša kot denimo v sosednjem Mariboru. In tukaj avtocesta odigra pomembno vlogo, tako za prebivalce Lenarta kot tudi Voličine.

V zadnjih petih, šestih letih se je na območje občine Lenart priselilo več kot tisoč ljudi, tako da nas je zdaj okoli 8 tisoč 500. Temu sledi tudi gradnja. Zgradilo se je več večstanovanjskih objektov, tudi zasebnih hiš.

V zadnjih petih, šestih letih se je na območje občine Lenart priselilo več kot tisoč ljudi, tako da nas je zdaj okoli 8 tisoč 500.

Še vedno pa so na voljo zazidalna območja, ki so v glavnem v zasebni lasti. V kratkem bomo verjetno odprli eno takšno zazidalno območje za okoli 50 hiš, in sicer na vzhodnem delu Lenarta ob Prežihovi ulici.

Težavo s prometom tovornih vozil skozi mesto ste deloma rešili s tako imenovano južno obvoznico, še vedno pa čakate na gradnjo severne obvoznice

Severna obvoznica, ki ima pri izvozu z avtoceste že zgrajen nastavek, je za Lenart in sosednje občine – Sveti Jurij, Sveta Ana in Benedikt nujno potrebna. Z izgradnjo pomurske avtoceste in ureditvijo južne obvoznice smo Lenart delno razbremenili, ampak promet se še vedno povečuje. Še posebej v času turistične sezone, ko tuji vozniki ubirajo poti preko Cmureka, Lenarta in proti Ptuju. Vsi kazalci kažejo na to, da je potrebna izgradnja severne obvoznice. Ta je bila umeščena v prostor skupaj z avtocesto z državnim lokacijskim načrtom. Do izgradnje obvoznice pa nikoli ni prišlo, ker se je sočasno s sprejemom državnega lokacijskega načrta na tej trasi zaščitila ena nepremičnina. To je bil razlog, da do gradnje ni nikoli prišlo. Potem smo tudi s štetjem prometa uspešno dokazali, da potrebujemo to severno navezovalno cesto.

Z izgradnjo pomurske avtoceste in ureditvijo južne obvoznice smo Lenart delno razbremenili, ampak promet se še vedno povečuje. Še posebej v času turistične sezone, ko tuji vozniki ubirajo poti preko Cmureka, Lenarta in proti Ptuju. Vsi kazalci kažejo na to, da je potrebna izgradnja severne obvoznice.

Sprva je bila umeščena med naseljem Ob gozdu in delom Lenarta, ki ima prav tako sprejete zazidalne načrte. Prebivalci omenjenega naselja, zlasti tisti na zaščiteni kmetiji, so gradnji nasprotovali. Občina je nato tudi sama ugotovila, da trasa res ni najprimernejša in je začela, skupaj z ministrstvom za promet, s postopki, s katerimi bi to traso pomaknili severneje, za naseljem Ob gozdu. In zdaj imamo določeno traso, ki jo umeščamo v prostor z občinskim prostorskim načrtom. Načrtovali smo, da bi bilo to narejeno že letos, vendar se postopek vleče. Potrebnih je 36 soglasodajalcev, od naravovarstvenikom, vodarjev, kmetijci, …

Občina je sicer orientirana v zeleno; imamo certifikat Green, smo med 40-mi občinami, ki ne uporabljajo plastike v javnem življenju. Bili smo prvi v bivši Jugoslaviji, ki smo začeli z ločevanjem odpadkov. Verjetno smo ena izmed redkih občin, v katerih imajo gospodinjstva črno posodo za mešane komunalne odpadke, vrečke za embalažo, posodo za papir in steklo, ter posebno posodo za biološke odpadke. Skoraj vsaka hiša ima torej pet tovrstnih posod za ločevanje odpadkov. Hitro smo ugotovili, da ekološki otoki niso najbolj primerni, zato  jih več nimamo, imamo pa zbirni center podjetja Saubermacher.

Občina je sicer orientirana v zeleno; imamo certifikat Green, smo med 40-mi občinami, ki ne uporabljajo plastike v javnem življenju. Bili smo prvi v bivši Jugoslaviji, ki smo začeli z ločevanjem odpadkov.

Severno obvoznico smo umestili v prostor in zdaj pridobivamo še vsa potrebna soglasja. Pri tem smo ugotovili, da sta na tem območju prisotna metulj mravljiščar in črna štorklja, ki je zelo redka. Na zadnjem pogovoru v Mariboru smo se glede tega uspešno dogovorili in sklenili, da naj strokovnjaki, ki proučujejo te redke vrste, naredijo svoje. Mi bomo to naročili in tudi plačali. Pomembno pa je, da so kooperativni, da se postopki nadaljujejo. Želimo, da nam povedo, kakšni omejitveni pogoji so zaradi redkih vrst potrebni, in mi bomo to spoštovali.

Del navezovalne ceste iz industrijske cone proti Sveti Ani je že umeščen v prostor, tam bi se gradnja že lahko začela. Del od avtocestnega izvoza do ceste v smeri Svete Ane pa zdaj z občinskim prostorskim načrtom umeščamo v prostor. Za prehod preko doline Globovnice je predviden 500-metrski viadukt, kar pomeni, da bo celotna dolina praktično ostala neokrnjena. S to umestitvijo smo se poskušali čim bolj umaknit kmetijskim površinam, posegli pa smo v gozdne. Projektantska vrednost projekta znaša od 10 do 15 milijonov evrov, je pa ta projekt cenejši od prve različice trase obvoznice. Mislim, da bomo OPN sprejeli prihodnje leto. Imamo tudi dogovor z ministrstvom za infrastrukturo, kjer so jasno povedali, da lahko občina umesti navezovalno cesto v prostor hitreje kot država.

Del navezovalne ceste iz industrijske cone proti Sveti Ani je že umeščen v prostor, tam bi se gradnja že lahko začela. Del od avtocestnega izvoza do ceste v smeri Svete Ane pa zdaj z občinskim prostorskim načrtom umeščamo v prostor.

Severna obvoznica bo, ko bo zgrajena, razbremenila Lenart, predvsem bo zmanjšan promet osebnih vozil. Zanimivo pa je, da si nekateri  gospodarski subjekti v Lenartu, zlasti trgovci, ne želijo obvoznice, saj je gost promet skozi mesto dober za njihov posel. Na drugi strani pa bo obvoznica skrajšala pot tovornim vozilom.

Industrijska cona Lenart

Industrijsko cono smo praktično napolnili, razmišljamo že o širitvi, da bi zagotovili še dodaten prostor za obrt, podjetništvo in industrijo. Na voljo sta še slaba dva hektarja, sicer pa celotna industrijska cona obsega okoli 15 hektarjev zemljišč. Naš komunalni prispevek je za investitorje zelo ugoden, pa tudi cena zemljišč, ki za kvadratni meter znaša 20 evrov z ddv-jem. Ker je cona na poplavnem območju, morajo sicer investitorji poskrbeti za navoz materiala v višini slabega metra, kar zanje predstavlja dodatni strošek. Za nas je pomembno, da pridobimo nova delovna mesta, kar je cilj industrijske cone. Velika večina teh zemljišč je bila v lasti sklada kmetijskih zemljišč, nato pa smo jih prenesli na občino. Vemo, da imajo nekatera zemljišča ceno tudi do 100 evrov za kvadratni meter, mi pa smo ubrali drugačno pot, saj se zavedamo, da se vložek investitorjev v nova delovna mesta občini in državi vrača preko davkov, dohodnine.

Naš komunalni prispevek je za investitorje zelo ugoden, pa tudi cena zemljišč, ki za kvadratni meter znaša 20 evrov z ddv-jem.

Poleg tega pa je za občane najpomembnejše kvalitetno delovno mesto, še posebej če je to v domačem okolju. Če mi namreč investitorju naložimo visoko ceno zemljišč in visok komunalni prispevek, se mora potem res ukvarjati s takšno dejavnostjo, ki mu bo prinesla visoke dobičke. Po podatkih, ki so mi na voljo, so najvišji dohodki v trgovski dejavnosti, vse ostalo pa je v evropski in svetovni konkurenci. Mi smo pri industrijski coni izkoristili tudi evropska sredstva, s katerimi smo uredili del infrastrukture na tem območju. Pridobljeno kupnino pa v celoti vlagamo nazaj, v infrastrukturo, tako da občina s tem nima nikakršnih zaslužkov.

Nekateri investitorji so bili prijetno presenečeni, saj so uspeli v roku manj kot pol leta opraviti nakup zemljišča in pridobiti gradbeno dovoljenje, kar kaže na to, da je tudi upravna enota zelo ažurna. Na območju industrijske cone imamo sprejet OPPN, v katerem je jasno predpisano, kaj se lahko na tem območju dela; težka in umazana industrija nimata tukaj prostora, saj za kaj takega tudi ni pogojev, nimamo energetskih vodov niti plina, investitorji so v glavnem vezani na električno energijo. Kdor ima ustrezno dejavnost, načrte, gradbeno dovoljenje, lahko zadevo zelo hitro uredi. Podjetje Spar v tem trenutku v industrijski coni gradi novo trgovino– otvoritev je predvidena 26. novembra. Včasih kdo pove, da se v Lenartu gradijo samo trgovine. Res imamo veliko trgovin, je pa vprašanje, če bodo vse te trgovine preživele. Preživeli bodo zagotovo tisti, ki bodo boljši.

Podjetje Spar v tem trenutku v industrijski coni gradi novo trgovino– otvoritev je predvidena 26. novembra.

Mi rečemo, da je Lenart tudi nakupovalno središče. K nam ljudje prihajajo po nakupih, pa ne samo z Upravne enote Lenart, ampak tudi iz sosednjih območij, s šentiljskega, ptujskega, radgonskega konca. Po zadnjih informacijah, ki jih imam, bo tudi Lidl prišel v Lenart. Podjetje pridobiva gradbeno dovoljenje, od zasebnika so v industrijski coni odkupili zemljišče. Ko se bo zaključila gradnja Sparove trgovine, bo na levi strani industrijske cone v smeri proti Benediktu zgrajen še večji nakupovalni center, v katerem bo več ponudnikov in tudi trgovina Lidl.

Se je po prometni ureditvi mesta Lenart s krožišči pretočnost prometa izboljšala?

V središču Lenarta imamo šest krožišč; pet jih je na poti iz smeri Maribora proti Gornji Radgoni, eno pa je ob mestnem parku v smeri proti Avstriji. Ta krožišča so absolutno naredila velik korak naprej glede pretočnosti prometa skozi Lenart. Kmalu bo minilo dve leti odkar smo, skupaj z državo, zaključili večji del investicije. Promet smo umirili, več prostora smo namenili pešcem in kolesarjem, tovorni promet pa smo umaknili iz središča mesta. Sam pa ugotavljam, da bi se v primeru, če bi lahko zgradili severno obvoznico preden smo uredili prometno infrastrukturo v centru mesta, zagotovo izognili več kot polovici nasprotovanj in nerganj.

Promet smo umirili, več prostora smo namenili pešcem in kolesarjem, tovorni promet pa smo umaknili iz središča mesta.

Zdajšnja ureditev najbolj moti voznike tovornih vozil. Prej so bili navajeni ubrati najkrajšo pot, zdaj pa je z določenimi avtomobili, predvsem nizkimi vlačilci, težko prevoziti krožišča. Če bi bila povozna tlakovana krožišča ravna ali manj dvignjena, bi bilo lažje. Ampak mi smo sprejeli Celostno prometno strategijo, v kateri je določeno, da se tovorni promet umakne iz središča mesta. V Lenartu imamo sicer precej velikih avtoprevoznikov, ki nam vedno trkajo na vest in nas opozarjajo na to, kaj smo storili. Ko bomo imeli zgrajeno severno obvoznico, te težave ne bo več.

Pomemben projekt, pred katerim smo, pa je izgradnja kolesarskih poti. V tem projektu, ki ga vodi razvojna agencija, je združenih 15 občin. Ker smo sprejeli Celostno prometno strategijo, so lahko k projektu  pristopile tudi sosednje občine. Prejšnji mesec smo vse občine na sejah občinskih svetov v povezavi s tem projektom sprejele investicijske programe glede na kvote, ki so nam na voljo v tej finančni perspektivi, projektanti pa zaključujejo projektiranje. Nekaj odsekov poti je že v reviziji, nekaj jih še bo. Ponekod so projektanti z delom nekoliko v zaostanku, tako da je podaljšanje vloge do konca meseca januarja dobrodošlo.

Povsod bomo ob cestah zgradili 2,5-metrske kolesarske poti za dvosmerni kolesarski promet in za peš hojo.

Občine smo sicer uspele pridobiti zemljišča, projekti so v dobršni meri narejeni, tako da potem, ko bomo vlogo dokončno oddali, pričakujemo sklep in potem bomo za posamezna območja objavili razpise za izvedbo del. Povsod bomo ob cestah zgradili 2,5-metrske kolesarske poti za dvosmerni kolesarski promet in za peš hojo. Ocenjujem, da je to velika pridobitev za celotno območje, tudi v gospodarskem smislu. Projekt je vreden več kot 20 milijonov evrov. Evropa namenja ta finančna sredstva za mobilnost, ne govorimo, da te kolesarske poti gradimo za turistične povezave, res pa je, da nihče ne bo nasprotoval, če bodo te kolesarke uporabljali tudi turisti. V osnovi pa je zamišljeno, da se bodo ljudje, ki so primerno oddaljeni, lahko po teh poteh s kolesom pripeljali na delovno mesto. In prepričan sem, da bo res tako.

Bodo evropska kohezijska sredstva za osrednjo čistilno napravo v Lenartu vendarle odobrena?

Čistilna naprava v Voličini, ki ima kapaciteto manj kot dva tisoč populacijskih enot in smo jo zato zgradili s proračunskim denarjem, je končana in gre v poskusno obratovanje. S financiranjem centralne čistilne naprave v Lenartu, ki obsega pet tisoč populacijskih enot, pa imamo velike težave. Z državo že dve leti usklajujemo vlogo, v tem času so se menjali štirje ministri, na voljo pa imamo pet milijonov evrov sredstev – dodeljena so nam bila v času, ko je bila pristojna ministrica Irena Majcen.

S financiranjem centralne čistilne naprave v Lenartu, ki obsega pet tisoč populacijskih enot, imamo velike težave. Z državo že dve leti usklajujemo vlogo, v tem času so se menjali štirje ministri, na voljo pa imamo pet milijonov evrov sredstev

Po vseh teh letih še vedno nimamo sklepa, je pa res, kot so mi zagotovili pristojni, da naj bi se to kmalu zgodilo in da bomo vendarle prišli do obljubljenega financiranja.

V investicijskem smislu se zadeve premikajo tudi na Športno rekreacijskem centru Polena

Ta center je v Lenartu kar obljuden, sem prihajajo tudi ljudje z drugih območij. Mi poskušamo na Poleni vedno kaj novega naredit; igrala, fitnes naprave, urejamo tudi parkirišča, kjer svoja vozila puščajo tudi tisti, ki odhajajo na delo v Ljubljano in Avstrijo. Polena je znana tudi po Kmetijsko obrtniškem sejmu KOS, ki ga konec maja prirejata Občina in Konjeniški klub Slovenske gorice. Tridnevni sejem organiziramo po vzoru sejma v Komendi, ki ima že dolgo tradicijo. Prostor za lenarški sejem, ki ima poudarek na dopolnilnih dejavnostih, je idealen, lahko dostopen. Na njem se pojavljajo podjetja, kmetije, skratka tisti, ki imajo dopolnilne dejavnosti v manjšem obsegu.

Polena je znana tudi po Kmetijsko obrtniškem sejmu KOS, ki ga konec maja prirejata Občina in Konjeniški klub Slovenske gorice. Tridnevni sejem organiziramo po vzoru sejma v Komendi, ki ima že dolgo tradicijo.

Letos bi bil na Poleni že deseti sejem, ki pa ga zaradi novega koronavirusa nismo mogli organizirati. Sejem obišče veliko ljudi (običajno okoli 10 tisoč), tudi zaradi tega, ker ni parkirnine in vstopnine, na drugi strani pa je tudi cena za razstavljavce (teh je vedno več kot 100) zelo primerna. Občina, ki razpolaga s Poleno, ne zaračuna ničesar glavnemu organizatorju, konjeniškemu klubu, ki pa mora pokriti vse stroške, ostanek zbranih sredstev pa običajno nameni za organizacijo ene kasaške dirke. V sklopu sejma vedno naredimo sprejem za razstavljavce. Nekateri ob tem povedo, da si udeležbe na kakem drugem sejmu ne morejo privoščiti in da večino stvari na tem sejmu tudi prodajo. Upam, da bomo prihodnje leto lahko organizirali jubilejni 10. sejem, na katerem se vedno predstavljajo tudi lokalna društva, domači proizvajalci, v okviru Interreg projektov smo imeli tudi goste s Hrvaške in Avstrije, …

Lenart ima svojo razvojno agencijo. Zakaj ste jo ustanovili?

Potrebno je slediti zadevam, biti obveščen in pokoristit finančna sredstva, ki so na voljo v finančnih perspektivah. Inštitucije, ki so v Mariboru ali na Ptuju, ne dosegajo več tega našega območja, zato smo tudi ustanovili svojo razvojno agencijo. Na začetku so mislili, da hočemo iti po svoje, potem pa, mislim, da smo jim dopovedali, da ni tako, da mi želimo in moramo sodelovat. Zdaj tudi naša Razvojna agencija Slovenske gorice dobro sodeluje z mariborsko. Slišim, da bo tudi Maribor zdaj ustanovil svojo agencijo.

Inštitucije, ki so v Mariboru ali na Ptuju, ne dosegajo več tega našega območja, zato smo tudi ustanovili svojo razvojno agencijo.

Mislim, da je povezovanje in iskanje skupnih rešitev v skupnem prostoru nuja. Ne zavidam pa položaja, v katerem se je znašel kolega Arsenovič v Mariboru. V Lenartu opravljam župansko funkcijo že četrti mandat, skupaj z režijskim obratom imamo le 20 zaposlenih v občinski upravi, na območju 62 kvadratnih kilometrov, pa imamo včasih tudi težave v upravi. Na drugi strani pa ima denimo Maribor  v mestni upravi več kot 200 zaposlenih, ima organe v sestavi, javne zavode … Kolegu Arsenoviču ne zavidam položaja, v katerem se je znašel glede vodenja vsega tega.

Še vedno je Maribor za nas prestolnica, tam so klinični center, gledališče, dve univerzi, nadškofija. Vse to uporabljamo tudi mi. Spoznali smo že, da tista območja, ki se povežejo, lahko pri državi dosežejo več.

Poletno kulturno mrtvilo pa v osrednjih Slovenskih goricah preženejo z Len-artom

To je še ena uspešna zgodba, ki jo organizacijsko peljemo v občinski upravi. Od 25. junija do prve polovice septembra se zvrsti tudi do 30 prireditev, ki so namenjene otrokom in starejšim. Takrat v Lenart pridejo tudi kakšna bolj zveneča imena, predstavijo pa se tudi domača društva. Poskušamo narediti za vsakega nekaj. Zanimiva je zgodba s poimenovanjem polenih kulturnih prireditev – Len-art. Ko sem leta 2006 postal župan, sem bil tudi poslanec v državnem zboru in med drugim sem vodil komisijo za zamejce po svetu. V tej komisiji je bil tudi Aleš Gulič, novinar, kulturnik, slavist, ki sem mu predstavil idejo o organizaciji kulturnih dogodkov v poletnem času v Lenartu. Ideja mu je bila všeč, kmalu pa je našel tudi rešitev glede poimenovanja dogodkov. Dejal je, da imamo bistvo skrito v imenu kraja: Len-art. Prvi logo za prireditve je oblikoval sedaj že pokojni Danilo Muršec skupaj z Zmagom Šalamunom, letos pa smo ta logo nekoliko osvežili.

Od 25. junija do prve polovice septembra se zvrsti tudi do 30 prireditev, ki so namenjene otrokom in starejšim. Takrat v Lenart pridejo tudi kakšna bolj zveneča imena, predstavijo pa se tudi domača društva.

S prireditvami smo sprva začeli na občinskem dvorišču, ker smo takrat urejali kulturni dom. Zdaj pa tudi zaradi covida razmišljamo v tej smeri, da bi prireditve organizirali zunaj, na prostem, pokrita prizorišča pa bi bile rezervne lokacije, torej kulturne dvorane v Lenartu, Voličini in Selcah ter Center Slovenskih goric. Kot zunanja prizorišča bi uporabili večnamenski prostor na Poleni in ploščad pred Štupičevo vilo v Zavrhu. V okviru druge faze Ovtarjevega placa, torej ureditve lenarške tržnice, pa bomo pri kulturnem domu postavili manjši oder, na katerem bi se prav tako lahko odvijali kulturni dogodki. Prostor je zelo primeren, saj je tam več gostinskih lokalov, dopoldne bi bila tam tržnična dejavnost, popoldne pa dogodki in prireditve.

Zdaj pa tudi zaradi covida razmišljamo v tej smeri, da bi prireditve organizirali zunaj, na prostem, pokrita prizorišča pa bi bile rezervne lokacije, torej kulturne dvorane v Lenartu, Voličini in Selcah ter Center Slovenskih goric.

Zelo primeren prostor pa je tudi mestni park, kjer se že zdaj odvija precej stvari, zlasti za otroke. V prihodnjem letu bomo tam asfaltno igrišče obnovili z umetno maso, podobno kot imamo v Voličini, na drugi strani parka, ob Evropski poti, kjer je večja zelenica, pa želimo postaviti paviljon, primerne velikosti, ki bi bil primeren za manjše koncerte.

V Štupičevi vili v Zavrhu obiskovalce pritegne muzej, posvečen Rudolfu Maistru

Po podatkih, ki jih imam, je muzej zelo dobro obiskan. V tamkajšnjem Turističnem društvu Rudolf Maister Vojanov je aktivnih nekaj posameznikov, še najbolj Stanko Kranvogel, ki obiskovalce vodi po razstavi. Imamo pa odobren še en projekt – ureditev nekdanje kleti pod Štupičevo vilo, kjer bi za domačo ponudbo, zlasti ob vikendih, skrbel domačin Mišel Vugrinec. Menim, da za gostinske zadeve ne more skrbeti občina, to morajo prevzeti posamezniki. Naš cilj ni, da za to klet zaračunavamo visoko najemnino, bistveno je, da prostor živi.

Imamo pa odobren še en projekt – ureditev nekdanje kleti pod Štupičevo vilo, kjer bi za domačo ponudbo, zlasti ob vikendih, skrbel domačin Mišel Vugrinec.

V preteklosti smo že imeli investitorja, ki je želel klet obnoviti in tam urediti kavarno, občina je imela že vse pripravljeno za prijavo na razpis, potem pa je od projekta odstopil, kar zelo obžalujem. Mislim, da če je neka stvar dobra, potem je tudi obiskana, polovičarstva ne sme biti.

Ob koncu še vprašanje, povezano z aktualno situacijo v državi. Tudi v občini Lenart so se že pojavile okužbe s covidom-19. Katere ukrepe ste v občinski upravi sprejeli na tem področju?

Okužbe v naši občini konkretno rastejo in to je zaskrbljujoče. Povedati pa moram, da smo v okviru štaba Civilne zaščite pripravljeni. Med 1. in 2. valom smo uskladili načrt za zaščito in reševanje za primer pandemije oziroma epidemije. Torej, v okviru načrta imamo pripravljena dva prostora, in sicer telovadnici v Voličini in v Lenartu, in to za primere, da se ločita bela in rdeča cona v dveh pomembnih objektih, ki jih imamo tukaj v Lenartu – v mislih imam dom starejših Lenart in zavod Hrastovec. To bi, seveda če bi bilo potrebno, aktivirali in v skladu s tem načrtom imamo zagotovljena tako materialna kot finančna sredstva, tista, ki so v skladu z načrtom potrebna. Mi smo že v začetku drugega vala zaprli vse naše prostore, saj smo na tak način želeli preprečiti nadaljnjo širjenje. Za primere, ko morajo starši opravljati svoje delo, ki je povezano z zdravniško službo in drugimi službami, imamo organizirano varstvo otrok, tako v Voličini kot v Lenartu. Sicer pa uslužbenci občinske uprave delamo na daljavo, imamo uvedeno dežurstvo, javno so objavljene vse telefonske številke na katere se ljudje lahko obrnejo, če imajo kakršnekoli probleme v povezavi z epidemijo.

V okviru načrta imamo pripravljena dva prostora, in sicer telovadnici v Voličini in v Lenartu, in to za primere, da se ločita bela in rdeča cona v dveh pomembnih objektih, ki jih imamo tukaj v Lenartu – v mislih imam dom starejših Lenart in zavod Hrastovec.

Pozivam vas in vas tudi prosim, da vzamete stvari resno, da resno upoštevate navodila NIJZ-ja. Ne znam si predstavljati, kaj bo, če bo izbruh epidemije takšen, da ostanemo brez zdravstvene službe, če bodo zdravstveni delavci zboleli ali če bodo v karanteni. Na nas je, da vzamemo stvari resno in preprečimo okužbo.