Le kdo od Lenartčanov in tudi širše ne pozna pisatelja Igorja Plohla. Rojen je bil na Ptuju, osnovno šolo obiskoval v Veliki Nedelji, nato šolanje nadaljeval na ptujski gimnaziji, študij na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je diplomiral iz geografije in sociologije. Leta 2014 je na Filozofski fakulteti Maribor pridobil naziv magister znanosti (geografija – področje izobraževanja). Po diplomi se je zaposlil na Osnovni šoli Bojana Ilicha in kasneje na Osnovni šoli Cankova. Opravljal je pedagoško delo v oddelkih podaljšanega bivanja, bil razrednik, mentor mladim raziskovalcem, poučeval je geografijo ter domovinsko in državljansko kulturo in etiko.
»Po padcu sem bil v nezavesti, ko sem se zbudil, pa sem v nekem trenutku ugotovil, da ne morem vstati«
Med drugim je član Društva paraplegikov Podravja. Mnogi se boste vprašali, zakaj? Odgovor se skriva v 25. juniju, v letu 2008, ko si je po padcu z lestve poškodoval hrbtenjačo in postal paraplegik. “To je bil zame velik šok. Po padcu sem bil v nezavesti, ko sem se zbudil, pa sem v nekem trenutku ugotovil, da ne morem vstati. Nisem mogel premikati svojih nog, pravzaprav jih niti nisem čutil. Tako da sem se že v tistem trenutku zavedal, da se je zgodilo nekaj grozljivo hudega, kar se je takoj potrdilo po urgentni operaciji v mariborskem kliničnem centru. Kirurg, ki me je operiral, mi je povedal, da je hrbtenjača izjemno hudo poškodovana, da imam eno vretence zdrobljeno, drugo pa zlomljeno. Dejal je, da po njegovem mnenju ni nobenih možnosti, da bi kadarkoli hodil. Prvi teden mi je bilo zelo hudo, nisem hotel videti nikogar od svojih bližnjih, enostavno nisem bil sposoben tega predelati oziroma se s tem soočiti,” nam je povedal Igor Plohl, ki je sicer leta 2012 izdal avtobiografski roman Ne domišljaj si!, ki opisuje dve leti njegovega življenja po nesreči. “Roman je nastal, ker sem želel z njim opozoriti na posledice poškodbe hrbtenjače. Poleg tega se mi je zdelo vredno zapisati neverjetno zgodbo, ki je za vedno spremenila moje življenje.”
Kirurg, ki me je operiral, mi je povedal, da je hrbtenjača izjemno hudo poškodovana, da imam eno vretence zdrobljeno, drugo pa zlomljeno. Dejal je, da po njegovem mnenju ni nobenih možnosti, da bi kadarkoli hodil.
Igor je po nesreči osem mesecev preživel v bolnišnici; najprej v Mariboru na intenzivni negi, po enem mesecu pa so ga premestili v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča. “Hrbtenica je bila tako hudo poškodovana, da je bila pol leta po poškodbi potrebna še druga operacija, s katero so mi hrbtenico fiksirali še s prednje strani. Ta zahtevni poseg so mi opravili v Mariboru, nakar sem se znova vrnil na rehabilitacijo v Sočo.”
Po rehabilitaciji se je preselil v Lenart, v občino po meri invalidov
Po dolgotrajni rehabilitaciji je Igor kljub invalidnosti znova samostojno zaživel. Preselil se je v Lenart v Slovenskih goricah, kjer živi še danes. Na vprašanje, zakaj se je odločil za Lenart, odgovarja: “Pravzaprav iz čisto preprostega razloga. Takrat se je kazala možnost, da bi se lahko kot profesor zaposlil v bolnišnični šoli, ki je enota OŠ Bojana Ilicha in deluje na Kliniki za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Iskal sem možnost bivanja nekje v okolici Maribora ali v Mariboru, saj sem se bil po nesreči primoran vrniti k staršem v Prlekijo. Zame bi bilo prenaporno, da bi se vsak dan iz Prlekije vozil v Maribor v službo. V Lenartu so bila v tistem času, v obdobju krize po letu 2008, na voljo stanovanja po zelo ugodni ceni. To priložnost sem izkoristil ter z odškodnino po nesreči in prihranki kupil stanovanje v Lenartu.”
Odpravljenih je bilo veliko arhitektonskih ovir, bilo pa je tudi nekaj večjih investicij, kot denimo novo dvigalo ob občinski zgradbi, kjer je tudi upravna enota, pa klančina do občinske tržnice, ki je v fazi prenove, obnovljeno je bilo celotno mestno središče s pločniki, krožišči in taktilnimi oznakami za slepe in slabovidne, uredili so tudi parkirišča za invalide in še marsikaj.
Lenart je pred časom prejel naziv občine po meri invalidov, pri tem projektu pa je kot predsednik Sveta za invalide Občine Lenart sodeloval tudi naš sogovornik. “Občina je v zadnjih desetih letih, odkar sem v Lenartu, na tem področju naredila velik korak naprej. Odpravljenih je bilo veliko arhitektonskih ovir, bilo pa je tudi nekaj večjih investicij, kot denimo novo dvigalo ob občinski zgradbi, kjer je tudi upravna enota, pa klančina do občinske tržnice, ki je v fazi prenove, obnovljeno je bilo celotno mestno središče s pločniki, krožišči in taktilnimi oznakami za slepe in slabovidne, uredili so tudi parkirišča za invalide in še marsikaj.”
Svojo življenjsko zgodbo in knjige deli z mladimi, nazadnje je obiskal OŠ Voličina
Igor poleg zaposlitve veliko energije posveča osveščanju otrok in mladostnikov o posledicah poškodbe hrbtenjače in invalidnosti. Po vsej Sloveniji je do konca leta 2020 opravil več kot 200 predstavitev svoje življenjske zgodbe in knjig. Pred dnevi je tako obiskal učence prvega, drugega in tretjega razreda Osnovne šole Voličina in ob tem je šola na svoji spletni strani objavila naslednji zapis: “Ja, to je tisti Igor iz Lenarta, ki se prevaža z vozičkom in prav posebnim kolesom, izdelanim za invalide. Je učitelj v bolnišnični šoli in odličen pisatelj. Rad pripoveduje o svojem življenju, levčku Rogiju in ljudi ozavešča o invalidih. Tudi mi smo bili deležni njegove življenjske zgodbe. Videli smo, kako se iz vozička presede v avto in kako kolesari s svojim posebnim kolesom. Z nami je delil nekaj utrinkov s potovanja po Afriki in nas seznanil s paraolimpijskimi igrami. Pa tudi njegove slikanice smo si ogledali in prisluhnili odlomku iz knjige Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah. Naše skupno srečanje pa je zaključil z mislijo ” S prijatelji je vse lažje!” Imeli smo se čudovito.”
Poškodovan imam spodnji del hrbtenice in zato izpad gibljivosti in senzibilitete v nogah. Kljub tem pa lahko recimo vozim tudi avto, ki je seveda prilagojen na ročno upravljanje.
Sicer pa je Igor Plohl kljub invalidnosti tudi športno aktiven. Po Slovenskih goricah in tudi širše veliko kolesari s kolesom na ročni pogon. “Kolesaril sem tudi na Parenzani ali Porečanki na Primorskem in na kolesarski poti Jureta Robiča na Gorenjskem, ki povezuje Jesenice s Kranjsko Goro in Mojstrano, ter omogoča nadaljevanje poti naprej v Italijo, kjer sem si ogledal čudovita Belopeška jezera,” še doda Igor in nam razloži: “Poškodovan imam spodnji del hrbtenice in zato izpad gibljivosti in senzibilitete v nogah. Kljub tem pa lahko recimo vozim tudi avto, ki je seveda prilagojen na ročno upravljanje.”
V letošnjem letu je izdal kar tri knjige
Leta 2009 je izšla Igorjeva prva slikanica Lev Rogi: sreča v nesreči z ilustracijami nekdanjih učencev, ki so zanj po nesreči pripravili dobrodelno prireditev. V njej je opisal nesrečno avtobiografsko izkušnjo. Če besedo Rogi prebereš nazaj dobiš … V začetku leta 2012 je izdal že prej omejeni avtobiografski roman Ne domišljaj si!, ki opisuje dve leti njegovega življenja po nesreči. Septembra 2014 je izšla slikanica Lev Rogi najde srečo. Pravljica je nastala kot nadaljevanje zgodbe o Levu Rogiju. Zapisana je tako, da je v literarnem smislu zaokrožena celota in ni nujno, da otroci poznajo prvo zgodbo o levu na invalidskem vozičku za njeno razumevanje. Ilustracije je izdelala Urška Stropnik Šonc.
V letu 2016 je razprodal knjigo Ne domišljaj si!, čeprav je bila natisnjena v 2500 izvodih. Prvi ponatis je izšel konec istega leta.
V letu 2016 je razprodal knjigo Ne domišljaj si!, čeprav je bila natisnjena v 2500 izvodih. Prvi ponatis je izšel konec istega leta. V začetku leta 2017 je izšlo Plohlovo prvo literarno delo, ki nima avtobiografskega značaja. Mladinska pustolovska zgodba z naslovom Pustolovščine v Prlekiji govori o prijateljih z Gorenjske, ki preživljajo počitnice v Prlekiji (okolica Velike Nedelje – njegovi domači kraji). Slikanico Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah je izdal leta 2018. Njen namen je osveščanje otrok o športu invalidov in paraolimpijskih igrah. V letu 2020 je izšla slikanica Lev Rogi v Afriki, ki je znova nastala na podlagi avtobiografske izkušnje, tokrat nepozabnega potovanja na safari v severno Tanzanijo. Slikanice o levu Rogiju in avtobiografski roman Ne domišljaj si! so izšli v sozaložništvu Založbe Pivec in Zveze paraplegikov Slovenije. Še več informacij o knjigah je na voljo na www.igor-plohl.info/sl/.
V sozaložništvu Založbe Pivec in Državnega sveta RS je letos izšla tudi slikanica Brezzobi tiger. Slikanica je nastala na pobudo Državnega sveta. Njen namen je otroke osveščati o pomenu in moči argumentiranega ugovora.
V letu 2021 so izšle kar tri slikanice. Pri ameriški založbi Holiday House LUCAS MAKES A COMEBACK in LUCAS AT THE PARALYMPICS. Knjigi so prilagodili za ameriško in angleško govoreče območje in temeljita na pravljicah Lev Rogi najde srečo ter Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah.
V sozaložništvu Založbe Pivec in Državnega sveta RS je letos izšla tudi slikanica Brezzobi tiger. Slikanica je nastala na pobudo Državnega sveta. Njen namen je otroke osveščati o pomenu in moči argumentiranega ugovora. Ena izmed najpomembnejših funkcij Državnega sveta je namreč VETO, ki ga lahko izglasuje na zakon sprejet v Državnem zboru. Glavna junaka slikanice sta tiger Svetin in troglavi zmaj Ljubo. Nekoč, pred davnimi časi, je pod mogočno goro Triglav v svoji veliki in razkošni kraljevski votlini živel troglavi zmaj Ljubo. V prelepi deželi je odločal o vseh pomembnih živalskih stvareh. Njegova beseda je bila vedno zadnja. Le tu in tam si mu je upal oporekati pogumni kraljevi svetovalec tiger Svetin. Ko so živa bitja ugotovila, da Svetin nima prave moči, so ga za njegovim hrbtom začela klicati brezzobi tiger.