Mariborčani zahtevajo več zelenja in dreves. To je postalo jasno, ko so se pojavile kritike, zakaj drevesa na Gregorčičevi ulici niso še posajena in se je pojavil javni poziv, ki je bil namenjen mariborskemu županu Saši Arsenoviču.

Naslov javnega poziva je kar “Gospod župan: Posadite drevesa!”, ki ga je poslal mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič. Po besedah svetnika naj bi Arsenovič “pomendral načrt” zasaditve dreves na severnem delu Gregorčičeve ulice v Mariboru. Eden od županovih razlogov pa naj bi bil ta, da bi drevesa zakrila prenovljeno fasado.

“V času, ko se po vsej Evropi in svetu kažejo posledice podnebnih sprememb, je nepredstavljivo, da vodilni na Mestni občini Maribor tako brezčutno pomendrate načrt zasaditve dreves,” je zapisal Jurišič. Problem, s katerim se v mestu namreč srečujemo je ta, da se zaradi vročinskih valov mesta bistveno bolj segrejejo kot podeželje in se ponoči veliko manj ohladijo.

Akcija merjenja temperatur na različnih lokacijah v mestu

Na pobudo Boruta Ambrožiča, predsednika Hortikulturnega društva Maribor ter v sodelovanju z PGD Maribor-Mesto in mariborsko arboristko Tanjo Grmovšek, so v petek, 29. julija, izvedli meritve temperatur v mestu na določenih lokacijah.

Cilj akcije je bil osveščanje laične in strokovne javnosti o pomenu zelenih urbanih delov mesta pri soočanju z podnebnimi spremembami in možnostjo nižanja temperatur s pomočjo dreves in grmovnic v mestu.

Hortikulturno društvo Maribor kot najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji nadaljuje tradicijo društvenih prednikov, skrbi za zelene dele Maribora in uveljavitve trajnostnih načel. “Letos obeležujemo 150 letnico prvih zasaditev v Mestnem parku. Takratna mestna oblast se je zavedala pomena zelenih zasaditev z namenom doseganja trajnostnih ciljev,” je poudaril predsednik društva.

Foto: Stane Letnar

Kot je še v nadaljevanju pojasnil, so se po nasvet v zvezi z meritvami temperatur obrnili na dr. Andrejo Sušnik, agrometeorologinjo iz Agencije RS za okolje (ARSO) in vodjo Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi. “Ta nas je napotila na gasilce, ki pri opravljanju njihovega poslanstva uporabljajo tudi te sofisticirane naprave,” je še dodal Ambrožič. S Sušnikovo, je društvo že 2019 predstavilo vpliv podnebnih razmer pri razvoju mariborskega Mestnega parka, v okviru projekta Narava in mesto: spreminjanje urbane narave skozi čas. Tudi v knjigi Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora opozarjajo Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič na zelene zaklade mesta.

Meritve so pokazale pregretost betonskih in asfaltnih površin v mestu

Kot je za nas pojasnil Ambrožič, so za namen akcije uporabljali profesionalno termalno kamero firme Bullard, ki jo gasilci sicer uporabljajo tudi za lociranje žarišč požarjev oziroma pri svojem delu. Meritve je izvedel predsednik PGD Maribor-Mesto Boštjan Irgolič.

Z meritvami so pričeli ob 17. uri in z njimi zaključili ob 18. uri. Tako so se sprehodili po mestu in izmerili temperature na posameznih lokacijah. Temperaturo so izmerili na Glavnem, Slomškovem, Grajskem in Maistrovem trgu, nato še na Partizanski cesti, prehodu za pešce, Maistrovi ulici in v parku muzeja NO Maribor.

S pomočjo meritev so ugotovili velike temperaturne razlike med sončnimi in senčnimi lokacijami. Tako so na prvi lokaciji, torej na Glavnem trgu, blizu kamnite klopi ob Kužnem znamenju izmerili 30 stopinj Celzija. Visoko temperaturo so izmerili tudi na Grajskem in Maistrovem trgu ter prehodu za pešcem in Maistrovi ulici.

Na Grajskem trgu, pred vhodom v Pokrajinski muzej Maribor, na najbolj osončeni lokaciji so izmerili 36 stopinj, na Maistrovem trgu pa rekordnih 47 stopinj Celzija, ko so termalno kamero usmerili na osončeno stavbo NKBM. Zelo visoko temperaturo je kamera pokazala tudi na Maistrovi ulici, kjer je Irgolič na najbolj sončni lokaciji izmeril 40 stopinj. Prav tako visoko temperaturo so izmerili tudi na prehodu za pešce, ki je diagonalno od TIC-a proti sodišču in mariborskem zdravstvenem domu, tukaj je kamera pokazala 36 stopinj.

Popolnoma nasprotna situacija je bila na lokacijah, kjer je senca. Kljub temu, da je bila na sončnem delu Maistrovega trga izmerjena najvišja temperature, je na senčnem delu, pod platano, desno od spomenika generala Maistra, kamera pokazala prijetnih 26 stopinj Celzija. Na Slomškovem trgu, ob leseni klopi pri drevesu ginko, nasproti vhoda SNG Maribor, so v izmerili 27 stopinj. “Kot zanimivost navajamo, da je kamera v smeri vodne fontane zabeležila 23 stopinj,” je dodal Ambrožič. Pod platanami nasproti vhoda v nekdanjo Modno hišo na Partizanski cesti je bilo na najbolj senčni lokaciji 25 stopinj. Prav toliko stopinj so izmerili v parku muzeja NO Maribor, neposredno ob muzejski stavbi na vogalu Maistrove in Mladinske.

Da zelene površine služijo kot temperaturne oaze, ni skrivnost

Da lahko drevesa in druge zelene površine v betonskem mestu služijo kot temperaturne oaze ni skrivnost. Podobno akcijo, kot v Mariboru, je na začetku julija izvedla tudi Civilna iniciativa narava Slovenskih goric, kjer so prišli do podobnih ugotovitev kot Ambrožič s svojo ekipo.

Meritev civilne iniciative je bila izvedena v petek, 1. julija, od 12. do 14. ure, uradna temperatura je bila takrat 32 stopinj Celzija. “Omejitev nam je predstavljal digitalni termometer, ki meri le do temperature 55 stopinj. Kjer je bila temperatura višja, smo zapisali +55 stopinj. V nadaljevanju se lepo vidi vrednost enega oz. vsakega drevesa ter na splošno vrednost prav vsega zelenja,” so zapisali v civilni iniciativi.

Že v prispevku o urbanem gozdu Stražunu, nam je naravovarstvenica in gozdarka Andreja Senegačnik pojasnila pomen dreves v mestu: “Drevesa blažijo temperaturne ekstreme, zadržujejo velike količine vode, ki jo postopoma sproščajo v okolje in tako vzdržujejo vlažnost. Dajejo senco, znižujejo temperaturo v okolici, prav tako blažijo temperaturna nihanja. Pomembno prispevajo k blaženju močnih vetrov. So ponor ogljikovega dioksid in čistijo zrak.”

Akcija bo ponovljena in podatki bodo služili za zelene načrte Maribora

Akcijo bodo ponovili tudi ta teden, prav tako v petek, ko so napovedane še višje temperature, kot so jih imeli pri pretekli akciji. “Z mariborsko arboristko smo soglasni, da bodo izvedene meritve v veliko pomoč pri vzpostavitvi baze podatkov, ki bo lahko strokovni vodnik vsem načrtovalcem oziroma odločevalcem zelenih načrtov v mestu Maribor,” je pojasnil Ambrožič.

Dodal je še, da: “ugotovljene temperaturne razlike napotujejo na nujo širitve zelenih površin mesta, prav tako pa na ustrezno skrb obstoječih. Vsako odstranjeno drevo si zasluži čimprejšnjo nadomestno zasaditev. Še bolj pomembno pa se nam zdi, da je treba pred vsako odstranitvijo temeljito premisliti in analizirati možne posledice takih akcij.”