V podjetju Radgonske gorice, največjem in najstarejšem pridelovalcu penin v Sloveniji, kjer obdelujejo 500 hektarjev vinogradov, so približno na polovici letošnje trgatve. Ker razpolagajo z ogromnimi površinami vinske trte, so že leta 2000 kupili prvi stroj za obiranje grozdja. Izkušnje z njim so bile pozitivne, zato so se kasneje odločili še za nakup dveh strojev. “Ugotovili smo, da so tovrstni stroji zaradi pomanjkanja delovne sile nujno potrebni. Strojno obiranje je enako kvalitetno kot ročno, seveda če so izpolnjenji vsi pogoji. Pomembno je, da je zdravstveno stanje grozdja idealno, da je stroj pravilno nastavljen, da strojnik dela dobro. V tem primeru je celo grozdje v prej v prevzemnem centru, kot če bi trgali ročno,” pove Gorazd Rudolf Kovačič, vinogradniški tehnolog pri Radgonskih goricah. En stroj nadomesti približno 40 ljudi, ne glede na časovno enoto.

Hoteli so iti v korak s časom

In zakaj so se pred 23 leti odločili za nakup stroja? Kovačič pojasnjuje, da ne toliko zaradi pomanjkanja delavcev, ki jih je bilo takrat na voljo več kot danes, pač pa zato, ker so hoteli iti v korak s časom. Na tem področju so bili skupaj s primorskimi pridelovalci vin pionirji. “Prvi stroj nizozemske izdelave nam je služil zelo dobro, danes ga sicer več ne uporabljamo. V naslednjih letih smo ugotovili, da 500 hektarjev vinogradov brez strojne pomoči v optimalnem času, ko grozdje dozoreva, ne moremo spraviti pod streho. Zato smo kupili dva še bolj izpolnjena stroja nemške izdelave.”

Stresalne palice ločijo jagode od pecljevine

Stroj brez težav opravi z do 30-odstotnim naklonom terena, avtomatika ga na neravnem terenu sama poravna. Izdelan je tako, da zajaha vrsto, v notranjosti pa ima na vsaki strani set sedmih stresalnih palic, ki trto stresejo v takšni meri, da se jagode ločijo od pecljevine. “Da se jagode ne porazgubijo, trto z obeh strani objamejo tako imenovane ribje luske. Te so postavljene pod določenim kotom, da lahko jagode pospremijo na transportni trak, ki jih odpelje do nasipnice. Vmes svoje delo opravijo ventilatorji, ki odpihnejo lažje tujke, na primer listje, lažje rožje, … Novejši stroji, naša sta taka, imajo zgoraj še avtomatsko prebiralno mizo, ki jagode še dodatno očisti vseh smeti. Ko je v 2000-litrskem rezervoarju dovolj jagod, vsebino izpraznimo na prikolico in grozdne jagode odpeljemo v prešni center,” razloži Kovačič. Pri tem je pomembno, da je grozdje tehnološko zrelo in da je število tresljajev na stroju pravilno nastavljeno glede na posamezno sorto in njihovo zrelostno stopnjo. Da stroj v vinogradu dobro opravi svojo nalogo, je potrebna tudi primerna armatura. Najboljša je kovinska, ustrezna je tudi lesena. Betonski stebri zaradi možnosti pokanja niso najbolj primerni, nekoliko bolj se v tem primeru obrabljajo tudi stresalne palice, ki ne stresajo optimalno. Zaradi stresalnih palic, če vse deluje ustrezno, na vinski trti ni poškodb.

Če so nastavitve stroja ustrezne, suhe jagode, prizadete od toče, ostanejo na pecljih ali jih odpihne ventilator. Je pa res, kot nadaljuje sogovornik, da stroj ne more ločiti gnilih grozdnih jagod od zdravih. “Če je potrebna selektivna trgatev, torej da je potrebno slabo grozdje ločiti od dobrega, pa je še vedno nujna človeška roka. Tudi v Radgonskih goricah vseh površin ne zmoremo obrati s strojem. Izključno ročno obiramo grozdje, ki je namenjeno za penine, prav tako posebne trgatve, ko gre grozdje še dodatno na prebiralne mize. Lahko rečemo, da brez pridnih rok trgačev zagotovo ne bi bilo zlate penine.”

V tujini tovrstne stoje uporabljajo predvsem ponoči

Vrednost tovrstnih namenskih strojev za obiranje grozdja se giblje od 300 tisočakov naprej, naložba je bila v Radgonskih goricah povrnjena v štirih, petih sezonah. Za upravljanje stroja zadošča en strojnik, ker je pri delu potrebna maksimalno koncentracija, dnevno za volan sedeta vsaj dva delavca. V tujini je praksa, da tovrstni stroji delajo predvsem v nočnem času, ko je tudi temperatura grozdja nižja, v Radgonskih goricah se za zdaj za nočno obiranje, zaradi hrupa, še niso odločili. Dodajmo še, da je mogoče na stroj za obiranje grozdja, ki ga uporabljajo v podjetju Radgonske gorice, namestiti štiri pršilnike, z njim je mogoče tudi škropiti in vršičkati vinograde. Zaradi razgibanosti terena se slednjega ne poslužujejo. “V Franciji, Italiji, Španiji, kjer so obsežne ravnine, so takšni stroji izkoriščeni v polni meri.”

Vinogradi Radgonskih goric so bili v letošnjem letu od toče prizadeti več kot 60-odstotno. Ponekod je toča povsem sklestila pridelek, drugje ga je ostala polovica. Gorazd Rudolf Kovačič pravi, da česa takega v svoji 30-letni karieri še ni doživel.