V uredništvo smo prejeli pismo bralcev, stanovalcev bloka na Krekovi ulici 12, o številnih nevšečnostih ki jih povzročajo obiskovalci prostorov društva Zdrava pot na Krekovi ulici 12a v Mariboru. Gre za dnevni center, ki z različnimi aktivnostmi nudi pomoč aktivnim odvisnikom od prepovedanih drog. Posledično se ti in tudi nekdanji odvisniki zadržujejo v prostorih društva in pred samim društvom, na dvorišču bližnjega bloka na Krekovi ulici.

Najhuje je ob petkih

Stanovalci se pritožujejo nad neznosnim hrupom in neredom, ki ga povzročajo obiskovalci, ko se zadržujejo pred prostori na Krekovi ulici. “Na dvorišču popivajo in povzročajo nered. Največja težava je v petek popoldne, ko ozdravljeni odvisniki prejmejo trojni odmerek metadona, ki ga nato zaužijejo naenkrat v kombinaciji z alkoholom, kar vodi v zamaknjeno stanje in posledično razgrajanje,” navajajo stanovalci v pismu.

Ob petkih namreč odvisniki, ki se odvajajo od drog, prejmejo trojni odmerek metadona, za petek in oba dneva med vikendom. Ker gre za nadomestek drog, sintetični opioid, sicer pa močno sredstvo proti bolečinam, ki se uporablja v vzdrževalnem metadonskem programu pri zdravljenju odvisnosti od opiatov, je obenem močno odsvetovana hkratna uporaba alkohola. Posledica hkratne konzumacije metadona in alkohola je namreč večje zavrtje osrednjega živčnega sistema.

Kombinacija metadona z alkoholom tako vodi v neke vrste zamaknjenost, kar posledično vpliva na moteče vedenje odvisnikov. Poleg tega pred samim dnevnim centrom redno poteka preprodaja drog in metadona kot nadomestka, kar lahko stanovalci opazujejo kar s svojih oken.

Policisti so že ukrepali, a velikokrat niti ne pridejo, ko jih pokličejo, razlagajo stanovalci. “Enostavno se jim z njimi ne da ukvarjati, ker ničesar ne dosežejo,” še zapišejo bralci.

Igle ležijo na dvorišču

Dvorišče, ki vodi mimo bloka do prostorov dnevnega centra, je skupna last stanovalcev, kjer so nekateri puščali avtomobile. “Sedaj tega ne upamo več, da nam avtomobilov ne bi poškodovali. Tudi varnostnik društva se obnaša zelo gospodovalno, ko želi kdo od nas pustiti avto na dvorišču. Pravzaprav pa je dvorišče last stanovalcev, mi smo jim dovolili služnostno pot,” so zgroženi bralci.

Poleg nereda je težava tudi neurejenost okolice, saj naj bi dvorišče zaudarjalo po urinu, obiskovalci društva naj bi se olajšali celo na zelenici pred blokom, ta pa je redno polna smeti, ki jih ne pospravijo za seboj. Potem ko je v Ljubljani nedolgo tega odmevala novica, da se je otrok zbodel na uporabljeni narkomanski igli, so te opazili tudi pred dnevnim centrom, kamor dnevno zahajajo odvisniki.

Dnevni center je v urbanem okolju, v bližini so šole, park, igrišča. Otroci, ki po poti mimo bloka hodijo v šolo, ali pa stanujejo v bloku, se počutijo nelagodno in prestrašeno zaradi nenavadnega vedenja obiskovalcev društva, ki se največkrat zadržujejo pred prostori. Pred blokom smo že našli igle, zato je samo vprašanje časa, kdaj se bo podobna nesreča, kot se je pripetila v Ljubljani, zgodila tudi pri nas,” so zaskrbljeni stanovalci.

Težave pa se vrstijo tudi v bližini dnevnega centra. Ena izmed prodajalk bližnje poslovalnice Mercator na Trubarjevi ulici, streljaj stran od centra, je, kot navajajo bralci, natančno opisala, da odvisniki redno zahajajo tja v skupinah. “Eden izmed njih zamoti prodajalko, ostali pa odtujijo izdelke iz trgovine. Sedaj jih že poznamo in lahko ukrepamo, a vedno je prisoten strah, da bi nam kaj naredili,” navajajo prodajalko v pismu. Poleg odtujenih reči iz trgovine, je stanovalcem iz pritličnih prostorov izginilo tudi nekaj koles.

Zaradi vsega navedenega si stanovalci želijo, da bi se dnevni center preselil iz urbanega okolja na obrobje mesta. “Razumemo, da so tudi odvisniki del naše družbe, a zaradi vseh nevšečnosti si želimo, da bi dnevni center deloval na drugi lokaciji. Ne počutimo se varno in prijetno, kot bi se morali v svojem domačem okolju,” še zaključijo stanovalci v pismu.

Odgovorni le za nadzor vedenja znotraj dnevnega centra

Z navedbami smo seznanili Mestno občino Maribor, ki je sofinancer društva in društvo Zdrava pot, kjer so nam posredovali pojasnila.

Tomaž Pečarič, vodja dnevnega centra za odvisnike je pojasnil, da so sicer seznanjeni s težavami, a te jim je predstavil le eden izmed stanovalcev. “Seznanjeni smo s pritožbami enega stanovalca, ki se je pritožil glede popivanja na njihovem dvorišču. Pritožil se je tudi da so odvisniki urinirali na dvorišču,” razlaga Pečarič in obenem dodaja, da so v pristojni zadolženi le za ravnanje odvisnikov v dnevnem centru, ne pa tudi zunaj njega, kjer nastaja prav največ težav.

Sosedu, ki je prišel na društvo in se pritožil nad vedenjem odvisnikov smo poskušali razložiti, da smo odgovorni za nadzor vedenja odvisnikov samo znotraj dnevnega centra in pred dnevnim centrom. Ko odvisniki odidejo iz društva, ne moremo hoditi za njimi po Mariboru in jih opozarjati na neprimerno vedenje. Sosedu smo dali nasvet, da naj ob dogajanju, ki ga je navedel v pritožbi (popivanje, nered, preprodaja) tudi sam opozori odvisnike in pokliče policijo. Če bi policija prišla enkrat ali dvakrat v nadzor, bi se odvisniki zelo hitro nehali zadrževati pri njih. Sosed tega iz neznanega razloga ni naredil, ampak je poskušal prisiliti nas, da odstranimo odvisnike iz dvorišča,” razloži Pečarič.

Kljub temu da za to nismo odgovorni, gremo tja in odvisnike redno opozorimo naj odidejo. To vedno upoštevajo, dokler se ne spozabijo in se spet začnejo zadrževati tam. Takrat jih ponovno opozorimo. Vendar to ni naša naloga, ker bi to pomenilo, da bi morali po Mariboru hoditi za vsakim od 100 odvisnikov, ki mesečno pridejo k nam in skrbeti da upošteva red in mir. Naj dam primerjavo, če član ribiškega društva nekje v Mariboru naredi prekršek ali kaznivo dejanje, je za to odgovoren sam, ne ribiško društvo, ker je pač njihov član.

Tudi v primeru kraj v trgovini vodja dnevnega centra svetuje, naj zaposleni o kaznivih dejanjih obvestijo policijo. “Enako kot pri naših sosedih tudi tam ne moremo vzpostavljati reda in ga vzdrževati mi, to je naloga trgovine, da uvede kamere ali najame varnostnika, tako kot ostale trgovine. Seveda se strinjamo da je kraja nedopustna in da mora storilec odgovarjati za svoje dejanje,” razloži vodja dnevnega centra.

V dnevnem centru vlada hišni red, za pravila skrbijo varnostniki in pristojni

Čeprav stanovalci opažajo, da so iz pritličja izginila kolesa, pa Pečarič dvomi, da so za odtujitev odgovorni prav obiskovalci dnevnega centra. “Društvo deluje že od leta 2000. Če bi bile kraje povezane z društvom, bi se dogajale že 22 let, vendar temu ni tako. Torej, da, ukrepali smo tako, da jih opozarjamo naj se ne zadržujejo pri sosedih in naj ne delajo prekrškov ali kaznivih dejanj,” poudari Pečarič.

Ne moremo zahtevati, da društvo na kraju prekrška opozarja člana in tam straži. Za opozorilo in sankcije je seveda pristojna policija.

Dnevni center za odvisnike je sicer namenjen aktivnim odvisnikom od prepovedanih drog. Nudijo jim različne oblike pomoči; urejanje sprejema na zdravljenje, informiranje glede storitev drugih organizacij, pomoč pri reševanju vlog in ostalih dokumentov, svetujemo in motivirajo jih za zmanjšanje uporabe droge ali vključitev v zdravljenje, pomagajo najti namestitev v zavetišču ali najemniškem stanovanju, pri njih lahko dobijo zajtrk in kosilo, si operejo stvari in se stuširajo, razlaga Pečarič. Organizirajo tudi kreativne delavnice in športne aktivnosti, kot so pikado in igranje namiznega tenisa.

V prostorih dnevnega centra, kjer velja hišni red obiskovalce nadzorujejo zaposleni in varnostnik. V hišnem redu so navedena pravila obnašanja, skrb za red in higieno, prepoved uporabe alkohola in drog ter sankcije v primeru žaljivega ali nasilnega obnašanja. Obiskovalci društva se morajo držati hišnega reda. Če obiskovalci huje kršijo hišni red ali se kršitve ponavljajo, lahko dobijo sankcijo (prepoved obiskovanja dnevnega centra, začasno ali stalno).

Vodjo dnevnega centra smo seznanili tudi z željami stanovalcev, da bi dnevni center svoje prostore preselil na obrobje mesta. Zaenkrat ostaja na omenjeni lokaciji. Odgovore mariborske občine še čakamo. “Odvisniki spadajo v tisto skupino ljudi, za katero se ljudje strinjajo, da potrebujejo pomoč, vendar jih nihče ne želi v svoji bližini, podobno kot za ostale ljudi, katerih se drži stigma,” pa zaključi Pečarič.