23-letni Aljaž Muršec iz Destrnika je že v otroštvu sobival s kužkoma. Ljubitelj živali je nato najprej obiskoval Srednjo veterinarsko šolo v Mariboru, potem pa  študiral na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Je idejni vodja edinstvenega projekta izdelave pasje proteze, ki jo je s kolegi izdelal kar v delavnici fakultete. Predstavil nam je potencial raziskave in načrte, kako pasjo protetiko in ortotiko narediti kar najbolj dostopno za čim večji krog uporabnikov. Prva psička, ki nosi protezo, izdelano v Sloveniji, je Ajka. Simpatična psička protezo redno uporablja in se za zdaj počuti dobro. Aljaž jo večkrat obišče, včasih tudi zato, da naredi  prilagoditve na protezi.

V Sloveniji še nihče ne izdeluje pasjih protez

Ljubezen do veterinarskega poklica je s študijem na Zdravstveni fakulteti uspešno združil tako, da se osredotočil na pasjo protetiko on ortotiko, ki je pri nas še zelo neraziskano področje. “Že v prvem letniku sem razmišljal, da bi ti dve stroki med seboj povezal,” pove Aljaž. Kot otrok je bival s kar dvema štirinožcema. Kljub temu, da nihče od njiju ni bil pes s posebnimi potrebami, ga je v času študija privlačilo to pri nas slabo raziskano in pokrito področje. Sklenil je, da bo to tema njegove raziskave in diplomske naloge.

Aljaž Muršec

“Literaturo na to temo je bilo mogoče najti, ni pa bilo podatkov, koliko protetike in ortotike (opornice) za živali se pri nas sploh dela,” pojasni Muršec. V diplomski nalogi se je lotil potrebe po protetskih in ortotskih sredstvih za pse v šestih državah v Evropi. V projekt se je vključila tudi Aljaževa sošolka Sonja Bogataj, ki je prevzela tehnični del projekta.

Ajkina zgodba

Ajka je čudovita mešanka, ki jo je prva lastnica zapustila. Ljubek karakter in simpatičnost sta bila le dva izmed razlogov, da Ajka ni dolgo iskala novega doma. Kmalu jo je posvojila Breda, ki ji tudi zdaj, ko je Ajka po spletu nesrečnih okoliščin, gospodična s posebnimi potrebami, stoji ob strani.

V nesreči z vlakom je psička izgubila del zadnje tačke. Lastnica je naredila vse, da bi tačko ohranili, vendar je bilo poškodovani del treba odstraniti z amputacijo. Želela je ohraniti čim večji del preostale tačke in v takih primerih v poštev pride pasja proteza.

Aljaž in Ajka sta se prvič srečala v ambulanti Veterinarske fakultete, kjer je lastnica Breda takoj zagrabila priložnost, da psički s protezo pomagajo do normalne uporabe tačke. Od tod naprej je zgodba Aljaža in Ajke legendarna.

Psičko Ajko so pričeli zdraviti kmalu po izgubi tačke. Krn se je od začetka poškodbe do zdaj, ko je povsem zaceljen, spreminjal, zato so zanjo doslej izdelali že več protez. “Prva proteza je bila narejena tri tedne po amputaciji, ko je bil krn še otečen. Sčasoma je upadla mišična masa, ker noge ne uporablja toliko, kot ostale okončine.” Aljaž ob tem še izpostavlja, da je nujno z uporabo proteze začeti čim prej po poškodbi, kajti v nasprotnem primeru kuža novo umetno okončino zazna kot tujek in navajanje na pripomoček traja bistveno dlje.

Prva proteza je bila narejena tri tedne po amputaciji, ko je bil krn še otečen. Sčasoma je upadla mišična masa, ker noge ne uporablja toliko, kot ostale okončine.

“Če ima žival poškodovan ali nefunkcionalen ud, je klasična metoda, da ga veterinar odstrani v celoti, pri najvišjem sklepu. Torej v rami ali v kolku. To veterinar naredi zato, da ni dodatne teže, ki bi jo morale prenašati preostale tri okončine,” Muršec opiše klasično amputacijo po poškodbi. Vzorec hoje po treh okončinah ni fiziološki. To pomeni, da se žival kmalu sreča s težavami z ostalimi, funkcionalnimi okončinami, s sklepi in s hrbtenico.

Ajka protezo redno nosi in z njo lepo hodi

“Biomehanika se v celoti spremeni. To je tudi glavni razlog, da vzdržujemo nek normalen vzorec hoje, ki ga želimo doseči s kvalitetno protezo,” pojasnjuje Aljaž.

Voziček, proteza ali ortoza?

V tujini, pa tudi pri nas, se ob poškodbah okončin pri psih, lastniki včasih poslužujejo tudi uporabe vozička. Aljaž meni, da to sicer ni slaba rešitev, vendar tudi ni optimalna: “Kadar gre za bilateralno amputacijo, je metoda uporabe vozička pravzaprav dobra rešitev, kadar pa živali manjkata obe levi ali desni okončini, pa voziček ne pride v poštev. Kadar manjka le ena okončina, menim, da je proteza najbolj optimalna rešitev. Kadar gre za zloma ali deformacijo, pa je najbolj primerno uporabiti ortoze, oziroma opornice.”

Kadar manjka le ena okončina, menim, da je proteza najbolj optimalna rešitev. Kadar gre za zloma ali deformacijo, pa je najbolj primerno uporabiti ortoze, oziroma opornice.

Ne glede na to, kateri pripomoček pes uporablja, je ključnega pomena čim bolj zgodnje navajanje. “Posebno kadar gre za prirojeno napako pri živali, je pomembno, da žival čim prej navadimo na protetiko, sicer je proteza neke vrste tujek, na katerega se težko privadi. V kolikor se lastnik odloči psu nuditi protezo takoj, ko ta zapusti leglo, to sicer pomeni precej dodatnega dela vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, ko večina psov doseže končno višino.”

Prve slovenske pasje proteze

Pred izdelavo prve proteze, je Muršec raziskoval tuje trge. Za proteze na evropskem trgu, denimo v Nemčiji, lastnik psa s posebnimi potrebami za pasjo protezo hitro odšteje nekaj tisočakov. To pa ni edina težava: “Težava, ki jo vidim pri protezah v tujini, je, da odlitke krna jemlje veterinar sam in jih potem pošilja v države, kjer protezo izdelajo. Tudi drugod v Evropi, denimo v Avstriji, proteze izdelujejo, vendar tudi tu poteka vse na daljavo.”

Slovenske proteze so individualno zasnovane in jih izdelujejo po dveh metodah. Bodisi preko mavčnih odlitkov kosa okončine, ki je amputirana, bodisi preko  metode laminacije, kar pomeni, da z epoksi smolami in trdilci naredijo »ležišče«. Kljub dobrim rezultatom, se trenutno ozirajo še k novim metodam. “Najnovejša tehnologija, ki jo želimo uveljaviti je 3d printanje, kjer pa največji zalogaj predstavlja software oprema. Gledano iz materialnega vidika, bi ta metoda nemara pomenila najmanjši finančni zalogaj, kar posledično pomeni, da je storitev dostopna čim več odjemalcem.”

Ajko redno obiskujem, protezo pridno uporablja in se za zdaj počuti dobro. Včasih jo obiščem tudi zato, da ji protezo malo prilagodim.

Ajki so doslej izdelali več protez, med Aljažem in Ajko pa se je v tem času stkalo tudi prijateljstvo: “Ajko redno obiskujem, protezo pridno uporablja in se za zdaj počuti dobro. Včasih jo obiščem tudi zato, da ji protezo malo prilagodim.” Trenutno izdelujejo še ortozo (opornico) za drugega kužka, ki si je prerezal kite na zadnji taci.

Noben cilj, ki si ga postavimo, ni previsok

Proteze v celoti izdelujejo študentje v dveh šolskih delavnicah, kjer imajo na voljo ves potreben material. Izdelava je študijska in poteka v sklopu vaj. Po letu in pol, od kar so v tem, se projekt razvija korak za korakom. Kaj bo prinesla prihodnost, pa je težko reči. “Noben cilj, ki si ga postavimo, ni previsok,” ob tem izpostavlja Muršec, ki upa, da bi sčasoma to lahko postala storitev, ki bi jo krila celo zavarovalnica.

Super bi bilo, da bi Slovenija, ki je majhna država in hitro dostopna tudi okoliškim državam, imela nek čisto svoj proizvod, ki je del te evropske mreže.

“Super bi bilo, da bi Slovenija, ki je majhna država in hitro dostopna tudi okoliškim državam, imela nek čisto svoj proizvod, ki je del te evropske mreže,” potencial proizvoda povzame Aljaž.