V luči sprememb, do katerih prihaja v škofiji Murska Sobota, kjer naj bi v naslednjem letu zakrament svete birme prejeli vsi veroučenci od 5. do 9. razreda, birmanske botre pa naj bi ukinili, smo se obrnili na Nadškofijo Maribor. Zanimalo nas je, ali tudi oni razmišljajo o podobnem koraku in kakšna naj bi bila, v skladu s cerkvenim naukom, vloga birmanskih botrov.
Generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika nam je povedal, da se zavedajo težav, o katerih je bilo v zadnjem času več govora v murskosoboški škofiji, in dodal: “V mariborski nadškofiji botrstva ne ukinjamo, temveč želimo vernike bolj ozaveščati o pomembnosti službe botra. Naš cilj je spodbujati kandidate za botre, da bi službo, ki jo sprejemajo, mogli opravljali v skladu z naravo same službe. V ta namen spodbujamo in organiziramo srečanja botrov. Na srečanjih jim skušamo približati naravo te službe.”
Da je nekdo lahko boter, mora izpolnjevati določene pogoje
Zakonik cerkvenega prava sicer določa, da, »če je mogoče«, naj ima birmanec botra. V kolikor je birmanec izbral botra, ki je praktičen kristjan in ima torej pogoje za opravljanje službe botra, je prav, da se birmancu omogoči, da botra tudi ima, meni Lesnika. Nadaljuje, da so botri, podobno kot med drugimi verniki, možje in žene z različnim verskim znanjem in različnim doživljanjem vere. Da je nekdo lahko boter, mora izpolnjevati določene pogoje. Da je kristjan, ki je prejel krst, birmo in prvo sveto obhajilo in da živi krščansko življenje, se pravi, da je vsebina odrasle in zrele krščanske osebnosti zanj vrednota. Z drugo besedo, da si prizadeva živeti po veri, pojasnjuje sogovornik.
In kakšna naj bi bila vloga birmanskih botrov? “Preprosto, da so mlademu kristjanu zgled in opora ter ga spodbujajo, da življenje po veri ostane vrednota tudi po prejemu svete birme.”
Za mladega iskrenega človeka je izpoved ob birmi nekaj resnega tako v 9. razredu kot tudi prej
Glede premika zakramenta birme na zgodnejša leta, češ da so otroška srca v 5. razredu bolj dovzetna za prejetje zakramenta birme kot ob koncu osnovno šole, Janez Lesnika meni, da je mlad človek iskren, izpoved vere ob birmi pa je zanj nekaj resnega tako v 9. razredu kot tudi prej. “Vprašanje pa je, kako okolje vpliva na mladega človeka po sveti birmi in v katero smer si mlad človek poišče vzornike. Kljub temu je po moje treba upoštevati, da ima mlad človek, ki gre k sveti birmi v zadnjih letih osnovne šole, za seboj daljšo prehojeno pot uvajanja v vero in s tem bogatejše versko izkustvo.”
Število birmancev na območju mariborske nadškofije v zadnjih letih nekoliko upada, tako kot so tudi nasploh manjše mlajše generacije. Lesnika pravi, da se tudi na tem področju čuti razlika med mestom in podeželjem. Na podeželju k verouku pristopa večji delež mladih, v mestih je ta delež sicer manjši, a tisti, ki se odločijo za pot priprave, to pripravo vzamejo zelo resno.
Kaj lahko starši in botri storijo, da otrok, potem ko prejme zakrament, še naprej obiskuje svete maše in ostane aktivni kristjan? “Starši, ki so od najnežnejših let spremljali svoje otoke na poti rasti vere in se dejavno vključevali v župnijsko življenje, bodo preprosto s tem nadaljevali tudi po birmi in skušali mlade spontano pritegniti, da bodo postali aktivni mladi kristjani. Takšni kristjani so tudi najboljše in najbolj pristno vabilo tudi za druge starše in vzgojitelje,” zaključi generalni vikar Nadškofije Maribor.
