Pred prihajajočimi volitvami smo preverili, katere volilne obljube je župan izpolnil in kateri izzivi še ostajajo.

Nekdaj uspešen tenisač, sicer pa znan gospodarstvenik, ki se mudi tudi v gostinskih vodah, Aleksander Saša Arsenovič se je na županski stolček zavihtel leta 2018, ko je v drugem krogu z večino glasov premagal Franca Kanglerja, ki se je po seriji “gotofje protestov s tega mesta poslovil po mandatu in pol, za njim pa je županovanje prevzel Andrej Fištravec.

Čeprav so Mariborčani in Mariborčanke svoje upe polagali v Fištravca, mu na županskih volitvah leta 2018 niso namenili niti drugega kroga, največ pa so stavili na novo ime, ki, nasproti starega mačka s političnih parketov (Franca Kanglerja), ni imel političnih izkušenj, pač pa podjetniške. Pri svojem županovanju se je Arsenovič odkrito zgledoval po ljubljanskem županu Jankoviću, ki zgodbo “najlepšega mesta” uspešno vodi že vse od leta 2006, večkrat pa poudaril, da bo njegovo delo pošteno in transparentno ter usmerjeno k razvoju mesta. Ob zmagi je povedal, da bo Maribor popeljal v boljše čase, da bo mesto vodil z mnogimi projekti, hkrati pa se zaposlenim na občini ni potrebno bati, saj so po njegovih besedah varni. Dva dni kasneje je na spoznavnem srečanju s predstavniki javnih podjetij in zavodov zagotovil, da so tudi stolčki direktorjev mariborskih občinskih podjetij zaenkrat varni, hkrati pa je omenil možnost povezovanja občinskih podjetij in zavodov v holding.

Z ustanovitvijo Liste Arsenovič za Maribor je javnosti sporočil, da si bodo prizadevali za povezovanje mesta z univerzo, odpiranjem mesta za ljudi, novih delovnih mest, privabljanjem novih ljudi na študij, skrbjo za starejše in soudeležbo občank in občanov pri sprejemanju aktov občine ter kreiranju participatornega proračuna in upoštevanju dobrih predlogov. Na prvem mestu njihovih planov pa naj bi bilo predvsem ustvarjanje strategij zagonskih podjetij, večgeneracijska stanovanjska politika, povečanje sredstev za štipendije, vrnitev mariborskih strokovnjakov, ki so zapustili mesto ter investiranje v vrtce, šole in nadobudne raziskovalce.

Mandat aktualnega župana se izteka, mi pa smo pripravili pregled nekaterih ključnih področij in projektov, za katere se je zavzemal še pred nastopom mandata.

Drava – ureditev Lenta, desnega brega, nove brvi in rekreacijska pot

Arsenovič je ob nastopu mandata prevzel nekatere projekte, ki so bili sofinancirani iz evropskih sredstev. Med njimi je tudi ureditev Lenta in Vojašniškega trga. Ko se sprehodimo po Lentu lahko občudujemo prenovljen Žički dvor, Center Minoriti, pa tudi Vojašniški trg, mestna občina je uredila tudi Sodni stolp ter pristopila k obnovi dotrajanega Čeligijevega stolpa, ki se je pričel sesedati. V prihodnje bo na Dravi še plavajoči oder, ki bo kulturno prizorišče in infrastrukturna kulisa hkrati. V sklopu obnove je zaživel tudi nov Muzej stare trte, s katerim se štajerska prestolnica lahko predstavi in pohvali tujim in domačim obiskovalcem.

Arsenovič je ob prevzemu županske funkcije opozoril, da je v mestu nujno treba prekiniti prakso, “da se novi gradbeni projekti obljubljajo in pripravljajo, nato pa pospravijo v predale. Vse začete projekte, predvsem tiste, povezane s trajnostno urbano strategijo, kjer je predvideno sofinanciranje z evropskimi sredstvi, je treba nadaljevati,” je odločen Arsenovič. Gre za pet projektov: ureditev Lenta, Vojašniškega trga, Glavnega trga, skate parka v Novi vasi in parka v Pekrah.

Te dni aktivno brnijo tudi stroji na desnem bregu Drave, kjer bo Arsenovič predvidoma uredil kilometer nabrežja pod medicinsko fakulteto in celoten trg pod starim opornikom, kjer v prihodnje ne bo več mogoče parkirati avtomobilov. Oba bregova bo povezala tudi nova brv, ki naj bi še letos pričela dobivati pravo podobo. Novice o brvi so med mariborsko javnostjo završale predvsem iz dveh razlogov, zaradi podiranja starih vrb in smotrnosti brvi nasploh. Številni prebivalci našega mesta so namreč mnenja, da Maribor potrebuje druge projekte, ne pa brvi.

Brv je le del širše zgodbe o dravski promenadi, ki bi se vila vse od Mariborskega otoka do Malečnika. Pri Malečniku je Arsenovič obljubil novo brv, še ena pa naj bi povezovala Mariborski otok z desnim bregom Drave. Nobena od omenjenih še ni realizirana, podobo pa zato dobiva Dravska kolesarska pot.

V času Arsenovičevega mandata je občina pristopila tudi k odkupu stavbne pravice na osrednji mariborski tržnici, ki je pred leti prešla v zasebno last, zadeva pa se trenutno rešuje na sodišču. Prav zaradi zasebne lastnine je morala občina tudi mesno-mlečni paviljon preseliti v montažni objekt, saj z družbo Inversio Gradnje, ki je lastnica objekta, niso uspeli podaljšati najemne pogodbe. V javnosti je završalo, da je paviljon črna gradnja, saj je postavljen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, občina pa se je na inšpekcijsko odredbo o rušenju paviljona že pritožila. Sicer pa nedaleč stran, v prostorih starega paviljona, kjer so nekoč že prodajali mlečne izdelke in meso, nastaja nov paviljon, kamor bi se ponudniki lahko selili že jeseni, če bo šlo vse po sreči.

Mestni trgi in urbani prostori – ureditev trgov, avtobusne postaje in Piramide

Ena najbolj odmevnih potez, ki je zaznamovala njegov mandat, je prav ureditev Glavnega trga. Skorajda ne predstavljamo si več, kako je bilo voziti po Glavnem trgu in Koroški cesti, pa vendar je bila takšna prometna ureditev aktualna še nedolgo nazaj. Ureditev Glavnega trga je še eden tistih projektov, za katere je mariborska občina prejela evropska sredstva. Arsenovič je večkrat poudaril, da si želi za strogo mestno jedro vzpostaviti cono “brez robnika”, ki bo varna za pešce. Skorajda mu je že uspelo.

Kar se tiče mestnega jedra je uvedel nekaj korenitih sprememb. Glavni trg in del Koroške ceste je zaprl za promet, Gregorčičeva in Tyrševa ulica (kjer je nedavno odmevala afera s ponesrečenimi koriti za rože) sta po novem enosmerni, občina pa namerava pristopiti tudi k ureditvi manjših srednjeveških prehodov. Uspešno so bili izvedeni številni razpisi za ureditev fasad zgradb v centru mesta, med njimi tudi Rotovž, na Glavnem trgu pa smo dobili tudi novo fontano, ki ob poletnih mesecih prinaša veselje staremu in mlademu. 

Glavni trg sicer ostaja tema, ki ločuje javnost. Resda se številni strinjajo, da se z novim Glavnim trgom lahko mesto ponaša tudi pri tujih obiskovalcih, težava pa ostaja promet. Arsenovič si namreč želi zapreti še Stari most, Trg revolucije pa spremeniti v prometno vozlišče, kjer bi prav tako lahko vozili večinoma le avtobusi. Ta ideja je razburila tudi tamkajšnje stanovalce.

Poleg ureditve Glavnega trga je bila v času Arsenovičevega mandata urejena Cafova ulica, ki je postala nekakšen trg, z različnimi dogodki pa v novi podobi resnično zaživi. 

Ker si župan želi še zapore Lenta, lahko torej kmalu pričakujemo, da se bo promet končal tam nekje na desnem bregu. Kaj to pomeni? Večkrat se je govorilo o predoru pod Glavnim trgom, zanj obstajajo tudi načrti in različne študije izvedljivosti, njegova realizacija pa ostaja pod vprašajem. Dve leti in pol kasneje mariborska občina usklajuje sporazum z ministrstvom za infrastrukturo, po katerem bi izgradnja predora postala državni projekt, ki bi nadomestil izgradnjo severne obvoznice. Sporazum naj bi po prvotnih predvidevanjih podpisali konec tega meseca, vendar termin še ni dokončno usklajen. Medtem ko je predor še tema županovih pogovorov, pa garažna hiša pod Glavnim trgom, ki bi prav tako rešila težave s pomanjkanjem parkirnih mest, očitno ni več na dnevnem redu. Nekaj govora je bilo tudi o Slomškovem trgu, ki naj bi bil v prihodnje zaprt za promet, a kaj bo to pomenilo za promet v mestu, zaenkrat ostaja neznanka.

Tudi Piramida, mestna veduta, s katero se mesto trenutno ne more ponašati, je bila deležna le kratkotrajne slave. Župan je lani slavnostno obeležil praznik našega mesta in na bližnjih vzpetinah prižgal kresove, a korenitih sprememb Piramida (še) ni dočakala. Številni prebivalci so opozorili na neurejeno okolico in poti na bližnji hrib, ki so sicer v državni lasti, enako pa velja tudi za Kalvarijo, kjer so “štenge” velikokrat zaraščene in zanemarjene.

Na Piramidi so, kot so pojasnjevali na občini, želeli vzpostaviti gostinski lokal, nanj pa bi lahko vozila žičnica, podobno kot imajo v Ljubljani. Župan je takrat resno razmišljal o uvedbi “županovega vina”, a do realizacije vse do danes ni prišlo. Zemljišča so namreč last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Pogovori za prenos lastništva naj bi že potekali, a vse do danes očitno niso bili uspešni.

Kljub obljubam še vedno ostaja neurejena tudi mariborska avtobusna postaja, obnove pa je bila sicer deležna železniška postaja nedaleč stran.

Mestne vsebine – knjižnica, zdravstvene postaje akvarij s kavarno in Mariborski otok

Z letošnjim letom je končno stekla gradnja dolgo pričakovanega in več let trajajočega projekta, v katerega je bilo vloženih kar nekaj naporov, da so vendarle zabrneli prvi stroji, in sicer Centra Rotovž, ki predvideva nove prostore za mariborsko knjižnico, znotraj prostora pa bo Maribor (končno) spet dobil mestni kino in številne površine za kulturno udejanjanje. Za gradnjo centra je občina pridobila evropska sredstva, župan pa se je tako lotil perečega vprašanja dotrajane knjižnice, ki je mesto pestilo že leta. Center naj bi na tem mestu stal čez približno dve leti. Sicer pa si je župan prizadeval tudi za ureditev akvarija-terarija v mestnem parku.

Župan je pred časom sicer napovedal, da bo na Treh ribnikih zaživelo drsališče, a tudi do tega vse do danes ni prišlo.

Nedolgo je odmevala ideja, da bi akvarij selili na Lent, sicer pa si je Arsenovič prizadeval, da bi objekt obnovili in mu dodali gostinski lokal. Ta projekt je ostal samo na nivoju ideje. Sprva naj bi mestna kavarna zaživela tudi v Magdalenskem parku, kjer je dotrajan objekt nasproti nekdanje Zdravstvene postaje Tabor. Tega je nato kupil poslovnež Marko Kolbl, direktor in solastnik podjetja Europlakat ter ustanovitelj in lastnik radijskih postaj Hitradio Center in Rock Radio.

Na boljše čase čaka še Mariborski otok. Letos je obnovo dočakal most, a tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Most, ki so ga sicer nedavno z zamudo le otvorili, je dokončan le napol. Na občini so sicer obljubljali tudi, da se bodo še letos, in sicer po zaključku lotili tudi obnove dotrajanega kopališča Mariborski otok.

Zelene površine – Mestni park, Stražunski gozd, Pohorje, Ljudski vrt

Mestni park medtem vendarle dobiva novo podobo. Na mestni občini so uredili promenado, obenem pa zasuli tudi propadajoč bazen, ob katerem naj bi ponovno zaživel japonski vrt. Tudi Magdalenski park je dočakal osvežitev, medtem ko je Park ob Pekrskem potoku ostal na ravni projekta. V prvi fazi naj bi se razprostiral vse od Ljubljanske do Dravograjske ulice, pozneje bi se lahko nadaljeval vse do Pekrske gorce, a se je očitno (spet) zapletlo pri odkupu zemljišč, ki bi jih občina potrebovala za uresničitev ciljev. Na tem mestu je župan načrtoval nekakšen urbani park ob Pekrskem potoku, kamor bi namestili tudi vso pripadajočo infrastrukturo, a je ostalo le na nivoju prostorskega načrta.

V nasprotju s parkom ob Pekrskem potoku je župan uspel realizirati obnovo skate parka. Ta je prejel celo več arhitekturnih nagrad, športno obarvana pa je tudi ureditev pešpoti med Veslaškim klubom DEM in Sidrom v Bresternici. Tako skate park kot tudi park v Pekrah sta bila sicer projekta, za katera so zagotovljena evropska sredstva.

Pod Arsenovičevim upravljanjem občine je sicer uspešno stekla obnova Ljudskega vrta, nedaleč stran pa je v načrtu tudi gradnja športnega vrtca. Na Šarhovi je v načrtu še 6-oddelčni vrtec, za časa Arsenovičevega mandata pa si je ta prizadeval za ureditev infrastrukture osnovnih šol in vrtcev. Kot je večkrat poudaril, je poskrbel tudi za rekordno število igral za otroke znotraj mestne občine. Zaenkrat poteka tudi obnova pogorelega Waldorfskega vrtca, tudi prizidek vrtca v Brezju pa naj bi bil končan do jeseni letos. Med neizpeljanimi projekti ostaja še dvigalo na Osnovni šoli Bojana Ilicha in prenova igrišča ob Osnovni šoli Prežihov Voranc, letos naj bi stekla tudi (pre)potrebna obnova Osnovne šole Tabor I, medtem ko se je začela obnova telovadnice ob Osnovni šoli Franceta Prešerna. Kot je Arsenovič večkrat poudaril, je ena največjih pomanjkljivost štajerske prestolnice “beg možganov”. To težavo je poskušal nasloviti z ustanovitvijo mednarodne šole, a ta zaenkrat tudi ostaja le na nivoju načrtov.

Med izpolnjenimi obljubami, ki jih je dal Mariborčankam in Mariborčanom v sklopu participatornega proračuna je tudi pasji park. Ta bo, ko se razraste trava, zaživel na Poljanah, tja pa so premestili drevesa izpred osnovne šole Bojana Ilicha, kjer bo nova “kiss and drop” točka za varno odlaganje otrok pred šolo. 

Svojo obnovo je nenazadnje dočakala tudi Dvorana Tabor, a bo ta, kot kaže, prav tako urejena z zamikom. Kar pa velja tudi za kopališče Pristan. Saga s Pristanom se je vlekla skoraj skozi celoten Arsenovičev mandat, a je izvajalcem nenazadnje le uspelo zakrpati srednji bazen, da je ta lahko sprejel kopalce. Arsenovič se tako rad pohvali tudi z načrti, ki potekajo v skladu z državnim interesom, saj bo Maribor tako prihodnje leto gostil Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), ki bo potekal na številnih mestnih športnih prizoriščih, kot je denimo prav Dvorana Tabor.

Sicer pa je ena najbolj priljubljenih rekreativnih točk Maribora tudi Pohorje. Skupaj z Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor ima mestna občina sklenjeno Partnerstvo za Pohorje, ki je povezalo 19 občin in 5 ključnih nosilcev turistične ponudbe. Partnerstvo dolgoročno pomeni približati Pohorje kot zeleno destinacijo drugim podobnim destinacijam v razviti Evropi; obenem pa pripraviti skupno vizijo in strategijo razvoja ter upravljati celotno območje Pohorja kot turistično-naravnega parka. Oprijemljivih rezultatov zaenkrat sicer še ni zaslediti.

Poleg športnih objektov velja omeniti tudi pametno igrišče Gorana Dragića na Taboru, ki je prvo tovrstno v vzhodni in drugo v celotni Sloveniji, k investiciji pa so poleg mestne občine prispevali tudi Športni objekti Maribor.

Župan je s svojo ekipo sicer pristopil k aktivnemu urejanju Stražuna kot urbanega gozda, župan pa je sodeloval tudi pri akcijah čiščenja Stražuna. Dolgoročno bi Arsenovič k urejanju Stražuna pristopil tudi z zaprtjem ceste, ki povezuje Tezno in Pobrežje, obenem pa je tudi cesta, ki vodi k divjim odlagališčem. Župan je sicer k težavami z odpadki v našem mestu pristopil sistematično. Sodeloval je pri čistilnih akcijah na levem in desnem bregu, lotil pa se je tudi odstranjevanja grafitov. Za časa Arsenovičevega mandata je tako denimo zaživel tudi prostor, ki je grafitom posebej namenjen, in sicer v rondoju na Lackovi. 

Čeprav so se za časa županovanja aktualnega župana podražile komunalne storitve, se je zmanjšalo število ekoloških otokov, župan pa se je zavezal, da bo nekatere nadomestil s podzemnimi zbiralniki. V javnosti je najbolj odmeval takšen poskus pri spomeniku Forma Vive, kjer se je Arsenovič sicer zavezal, da bodo smetnjake, ki kazijo pogled na spomenik tudi umaknili, a jih vsaj do sedaj še niso.

Promet – urejanje mestnih trgov, garaže, južna in vzhodna obvoznica

Za časa Arsenovičevega županovanja je zaživel nov nadhod na Titovi cesti, nedaleč stran pa podhod na Ljubljanski cesti. V načrtih je sicer tudi povezava Pobrežja s Taborom prek Ulice pariške komune, a te zaenkrat še ni na vidiku. V bližini nekdanje Titove kaznilnice, na območju t.i. Železniškega trikotnika naj bi v prihodnje zaživelo mobilnostno vozlišče s P+R parkiriščem, s katerim bi župan tako vendarle uresničil trajnostno vizijo mesta in obenem zagotovil dovolj parkirnih mest ter dostop do mestnega središča. Projekt zaenkrat še čaka na realizacijo. Je pa občina pristopila k nakupu električnih avtobusov in tako naredila korak naprej v zelenem razvoju našega mesta. Po Mariboru je zapeljal tudi Maister, župan pa je obenem podprl pobudo brezplačnih vozovnic za upokojence, invalide in veterane, ki jih lahko koristijo v mestnem prometu.

V Arsenovičevem programu, kot ga je predstavil pred lokalnimi volitvami leta 2018 so bile v načrtu tri garaže, in sicer garaža pod Glavnim trgom, hkrati pa še garaži pod Ljudskim vrtom in garaža Kolodvor. Nobena od garaž zaenkrat ni bila realizirana, čeprav bi rešile marsikatero stisko s parkirišči v mestu. Nasprotno se je v mestu povečalo število plačljivih parkirnih mest, med drugim tudi na Koroški cesti in pod vzpenjačo.

Čeprav je sam vsaj v začetku mandata še rad sedel na skuter in se z njim popeljal po mestu, nenazadnje pa po bližnjem srečanju z mestnim redarjem uredil tudi parkirna mesta za skuterje pred mestno občino, je Arsenovič danes zaprisežen kolesar. Še več, skuterjem je napovedal pravo vojno v peš coni, govori pa se, da naj bi s prehitrimi vozniki obračunaval tudi tako, da jim je jemal ključe in jim onemogočal nadaljnjo vožnjo.

Med bolj ali manj nerealiziranimi projekti ostajata južna in zahodna obvoznica. Občina je sicer pristopila k izgradnji zahodne obvoznice, po prvotnih načrtih pa bi morala biti faza rušenja objektov in pridobitev gradbenega dovoljenja končani že v letu 2018, a se je (ponovno) zataknilo pri pridobivanju zemljišč. S skoraj devetletno zamudo bi se lahko letos vendarle začela izgradnja prve etape težko pričakovane mariborske ​južne obvoznice. Direkcija za infrastrukturo (DRSI) je letos končno le izdala razpis za izvajalca del, prvo etapo južne obvoznice pa naj bi dokončali v dveh letih in pol od pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja.​ Arsenovič je sicer večkrat poudaril, da za vse projekte, ki si jih želi realizirati država nima posluha, kot bi si sam želel. Obvoznici tako ostajata bolj kot ne pod vprašajem.

Prav tako pa tudi podvoz Ledina. Nov podvoz Ledina naj bi svojo podobo začel dobivati v začetku 2022. Projekt obsega tudi novo železniško postajo, ki bo predstavljala pomembno vstopno točko v center Maribora. Mestna občina Maribor in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo sta že pred časom podpisali sporazum o izgradnji novega podvoza Ledina, ki bo nadomestil star, dotrajan objekt, novi podvoz pa naj bi bil zgrajen do prihodnjega leta, a zaenkrat, kot kaže, temu očitno ne bo tako.

Na realizacijo čaka tudi Zdravstvena postaja Magdalena. Občina je na javnem razpisu prejela štiri ponudbe za izvajalce del, a namerava razpis ponoviti, saj so bili predvideni stroški previsoki glede na proračun.

Med pomembnejšimi projekti je župan omenjal tudi obnovo dotrajanih zdravstvenih postaj Tezno in Magdalena (nekdaj Tabor). Medtem kot je mestna občina pristopila k nakupu objekta tezenske zdravstvene postaje, bo ta v prihodnje umeščena znotraj urbanega centra Tezno, kjer bo tudi knjižnica in večnamenska dvorana. Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je območje, ki se nahaja vzhodno od Osnovne šole Martina Konška, zahodno od Ulice heroja Nandeta, severno od Prekmurske ulice ter južno do roba Stražunskega gozda na Teznu. Načrti so, po javni razgrnitvi, sedaj v finalizaciji, ob tem pa ni predvidena ureditev šolske telovadnice ob Osnovni šoli Martina Konšaka, kot so si želeli na Teznu. Ta naj bi prišla na vrsto šele, ko bo zaključena sanacija telovadnice ob Osnovni šoli Franceta Prešerna.

Industrijske cone – Melje, Tezno, Studenci

Kot so nasprotniki aktualnega župana vedno glasneje opozarjali, je bil razvoj mesta usmerjen k mestnemu jedru. Mestna občina je resda pristopila k nakupu prostorov nekdanjega spečega velikana Mariborske tekstilne tovarne (MTT), tja pa je umestila nekatere vsebine Umetnostne galerije Maribor, to pa je tudi vse. Veliko se je govorilo o revitalizaciji in “Novem Mariboru”, ki bi ga povezali s kolesarskimi potmi, tam pa vzpostavili urbano infrastrukturo in temu delu mesta ponudili nove vsebine, a do tega ni prišlo. Melje, čeprav oddaljeno le nekaj minut s kolesom iz centra, se zdi svetove narazen s samim mestnim jedrom. Kolesarske povezave so sicer urejene, a MTT stagnira. Zataknilo se je že, ko je mestna občina razkrila načrte, da bi tja umestila vsebine iz Kulturnega centra Pekarna, prostore Pekarne pa namenila potrebam medicinske fakultete in bližnjega kliničnega centra.

Na boljše čase čaka tudi Tezno, ki je še največkrat omenjen predel mesta, kar zadeva nerealizirane projekte, prav tako Studenci. Na realizacijo obljubljenih projektov pa čakajo tudi drugod. Številne dotrajane ceste v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih čakajo na (pre)potrebne obnove, nekatere športne površine po mestu so dotrajane, na realizacijo pa medtem še vedno čakajo v soseskah, kot je denimo Bumerang in Borova vas, kjer imajo težave s pomanjkanjem parkirnih prostorov.

Še vedno nerealiziran projekt ostaja tudi sežigalnica. Država bi tako lahko še letos podelila 30-letne koncesije največ štirim sežigalnicam, pri čemer so glavni kandidati Ljubljana, Kočevje in Maribor. V Mariboru naj bi po načrtih Energetike s termično obdelavo odpadkov v desetih letih proizvedli kar 55 odstotkov toplote. Pod Arsenovičevim vodstvom pa je občina pristopila k urejanju kanalizacijskega omrežja, kar je bila prav tako ena od problematik mariborske občine. Pristopili so k urejanju 24 kilometrov kanalizacije v mestni občini.

Kolesarske povezave in turistični potencial

Arsenovičev mandat si bomo zagotovo zapomnili tudi po ustanovitvi Javnega holdinga Maribor (JHMB), za katerega si je prizadeval dolgo časa in ga po večkratnem nasprotovanju mestnih svetnikov vendarle uspel realizirati. Vanj je združenih šest podjetij, vključno z družbo Šport Maribor, kar je svojevrstna praksa. Župan je v strategijo občine vnesel tudi nekaj svojega podjetniško-gostinskega duha in Mestne nepremičnine, občinsko podjetje, so za skoraj 500 tisoč evrov postale lastnik kultne gostilne pri Treh ribnikih, meščani pa nad še eno investicijo v centru mesta, ki periferijo potiska še bolj na rob, niso bili najbolj navdušeni. Veliko prahu je dvignil tudi nakup območja nekdanjega motela v Bresternici, kjer je bilo nekoč tudi priljubljeno igrišče za minigolf. Ideja, da bi tam gradili luksuzne vila bloke je razburila javnost, zato so se zavezali, da bo prostorski načrt sprejet v skladu z mnenjem krajevne skupnosti. Javnost pa so razburili tudi načrti, da bi ob Lavričevi ulici gradili stanovanjsko poslovni objekt, kar je podprl sam mestni svet. Gradnja obeh objektov zaenkrat še ni stekla.

Je pa zato župan v času svojega mandata aktivno pristopil k reševanju stanovanjske problematike v Mariboru. Pod Pekrsko gorco je tako zrasla nova soseska Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Po letu 2026 se bodo stanovalci lahko vselili tudi v sosesko Novo Pobrežje, stanovanjsko sosesko z več kot 400 stanovanji, ki jo prav tako načrtuje republiški stanovanjski sklad, medtem ko na desnem bregu Drave nastaja večstanovanjski objekt Dvořakova, kjer bo predvidoma 60 stanovanj za mlade in mlade družine, ki jih načrtuje Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS). Mariborska občina ima tako, kot kaže, velikopotezne načrte na desnem bregu Drave, a prav tako so velika tudi nasprotovanja tamkajšnjih prebivalcev.

V času njegovega mandata se je v naših nabiralnikih znašel Časopis za prijazen Maribor, v letošnjem letu pa je korak naprej v smeri trajnostne mobilnosti pomenil tudi Mbajk. Zveneči načrti so se izkazali za še kako pravilne, kolesa iz mariborske mreže pa je mogoče videti skoraj na vsakem koraku. Kljukica na županovem programu za boljše kolesarske povezave. Le še kolesarske poti je treba urediti, pa bo Maribor postal čisto pravo kolesarsko mesto.

Župan si je prizadeval tudi za turistično predstavitev mesta in želel turiste navdušiti z mariborsko blagovno znamko. Maribor s svojo okolico je sicer leta 2020 dobil novo blagovno znamko Naše najboljše s stiliziranim listom Stare trte, Arsenovič pa je takrat namigoval, da si lahko v prihodnosti mesto obeta tudi povsem mariborsko blagovno znamko. Obenem je ohranil financiranje obeh kultnih mariborskih festivalov, tako Borštnikovega srečanja in Festivala Lent, obenem si je prizadeval tudi za umestitev posestva Meranovo, kamor bi vodila kolesarska pot, Meranovo pa bi postalo del turistične ponudbe Maribora. Občina je sicer pred dvema letoma podprla idejo, da so lokalno ponudbo z Meranovega ponujali v enem od kioskov na Partizanski cesti. Čeprav se je po več letih zatišja letos z mariborskega letališča obetalo nekaj čarterskih poletov do destinacij v Italiji, pa dolgoročne rešitve še kar ni na vidiku. Ministrstvo za infrastrukturo je decembra lani sicer Družbi za razvoj infrastrukture (DRI) podaljšalo pogodbo za upravljanje letališča do sprejetja trajne rešitve za delovanje letališča oziroma najkasneje do konca leta 2023.

Obenem je njegov mandat zaznamovala tudi epidemija covid-19, zapomnili pa si bomo tudi njegovo potezo za zaprtje javnega življenja, kjer je bil Maribor eno prvih slovenskih mest, kjer je do tega prišlo še v začetni fazi epidemije. Župan je poskrbel tudi za idilično okrašeno mesto v času Čarobnega decembra, na kar smo v Mariboru po letih skopih okrasitev, že kar malo pozabili, odpovedal pa se je tudi ognjemetu, kar je pohvalno.

Ambicij, da se bo vnovič potegoval za županski stolček, že pred časom ni skrival, kljub odmevnemu incidentu aprila letos, ko ga je spor s 13-letnikom zaradi teniške žogice skoraj stal položaja (stal ga je sicer koalicije), pa je še vedno mnenja, da mora upravičiti zaupanje, ki so mu ga namenili volivci. Ena izmed raziskav Ninamedie izpred mesecev je sicer pokazala, da so prebivalci Maribora županu namenili povprečno oceno 3,21, kar je enako kot v lanskem merjenju. V primeru ponovne kandidature bi ga za župana podprlo 38,8 odstotka vprašanih prebivalcev Maribora.