Potem ko je priljubljeni pevec Alfi Nipič po prebolelem covidu in pljučnici pet tednov preživel v bolnišnici, od tega zadnji teden na rehabilitacijskem oddelku na Pohorju, je od petka, 17. decembra, znova doma. Kot nam je povedal, ima še nekaj težav s hojo in občasnimi slabostmi. “Iz dneva v dan čutim, da mi čas prinaša nekaj dobrega. Se pa hitro utrudim. Je pa štima pri 77-ih še vedno tu, tako, da lahko še vedno pojem. Pri tem je vedno vzpodbujala moja profesorica na glasbeni šoli, prof. Končićeva, ki se ji moram globoko pokloniti. Dala mi je vse tiste osnovne stvari; vokalno šolo, tehniko dihanja in prilaganje vsakemu slogu glasbe. Pred Avseniki sem recimo dve leti prepeval s pop skupino Klan Zagreb, ki je bila sestavljena iz štirih pihalcev in kvarta ritemsekcije. V centru Zagreba, v največjem mladinskem plesišču, smo igrali vsak teden po dvakrat. Ko se je skupina razšla, me je obiskal Slavko Avsenik in me povabil v narodnozabavne vode.To zvrst glasbe so takrat omadeževali. En znan slovenski glasbenik, njegovega imena ne bom povedal, mi je takrat škodoželjno dejal, da bom zdaj, ko grem k Avsenikom, lahko ženi kupil kakšno lepo torbico. Zaradi tega sem bil užaljen, a sem vseeno šel k Avsenikom.”

Prihodnje leto bo zaznamoval 60-letnico profesionalnega ukvarjanja z glasbo, letos pa je minilo 50 let od Silvestrskega poljuba

5. decembra prihodnje leto bo minilo natanko 60 let, odkar ima Alfi v delavski knjižici zapisano, da se profesionalno ukvarja z glasbo. Pred tem je delal v tekstilni tovarni. Potem ko ga je bobnar prepričal, da je šel z njim v Hotel Triglav v Koper, se je začela njegova glasbena pot. Tista, ki je tudi zabeležena, že pred tem je namreč prepeval po številnih mladinskih plesih.

Postavile so se za mojo posteljo in skupaj smo zapeli tisto pesem, ki je bila ob 11.00 uri stara 50 let. V šali sem jim dejal, da me je spremljal zbor Perpetum UKC.

Letos 8. decembra pa je minilo 50 let od takrat, ko je posnel legendarno decembrsko skladbo Silvestrski poljub. “V tistem času sem bil v bolnišnici, televizije pa so seveda moj nastop posnele v naprej. Ob to, da sem v bolnišnici, nastopal pa na televiziji, se je marsikdo obregnil v raznih komentarjih. To so pisali ljudje, ki ne razumejo, da se mora televizija prilagajati trenutnemu stanju covidnih sprememb,” pravi Alfi. Dodaja, da ga je tisto sredo, ob obletnici Silvestrskega poljuba, pri njegovi bolniški postelji presenetilo deset medicinskih sester. “Postavile so se za mojo posteljo in skupaj smo zapeli tisto pesem, ki je bila ob 11.00 uri stara 50 let. V šali sem jim dejal, da me je spremljal zbor Perpetum UKC. Takrat so mi že štiri tedne dovajali kisik, kljub temu pa sem bolj pritisnil in z njimi odpel pesem, ki sem jo pred tem zapel na tisoče krat, pa ne samo pozimi.” Silvestrski poljub je zagotovo skladba, s katero Alfija Nipiča najprej povežemo. Ob tem je tudi avtor okrog 400 lastnih skladb in besedil, v nekaterih primerih tudi aranžmajev.

FOTO: Zajem zaslona/24ur

V mariborskem muzeju je na ogled razstava ob 50-letnici Silvestrskega poljuba

Prav 8. decembra so v Muzeju narodne osvoboditve Maribor odprli razstavo Ostal bom muzikant, s katero se spominjajo 50-letnice Alfijeve zimzelene popevke Silvestrski poljub in njegovega glasbenega ustvarjanja nasploh. Avtorica Mira Grašič je razstavo razdelila na več sklopov. Prvi prikazuje pevčevo družino, ki mu je vedno pomenila varen pristan, drugi je posvečen začetkom pevske kariere, ki je bila v desetletju med 1962 in 1973 okronana z izrednimi uspehi in popularnostjo. Razstava se nadaljuje s prikazom pevskih nastopov na Popevki vesele jeseni med leti 1969 in 1973, kjer je dosegel velike uspehe in postal zvezda slovenske popevkarske scene. V naslednjem sklopu je prikazana njegova uspešna kariera z Ansamblom bratov Avsenik med leti 1971 in 1990, s katerimi je posnel več kot 250 novih skladb in osvojil 16 zlatih plošč. Zelo pomemben sklop prikazuje samostojno narodnozabavno in zabavno pot Alfija Nipiča po letu 1990, ko je ustvaril ansambel Alfi Nipič in njegovi muzikanti.

Razstava bo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor odprta do konca marca prihodnje leto, nato pa se bo selila po muzejih nekaterih večjih mest.

Po Avsenikih sem bil kar osemkrat na turneji po Ameriki, dvakrat v Avstraliji, in še prej z Avseniki po vsej Evropi.

Ob otvoritvi razstave naj bi Alfi pred muzejem tudi zapel, a je njegova bolezen te načrte prekrižala. “Razstava je narejena zelo dobro, za kar moram pohvaliti ekipo muzeja. Za razstavo sem prispeval svoj material; fotografije, plošče, nagrade, … , a še zdaleč ne vse, kar imamo doma. Morda slabo polovico. Ogromno sem namreč nastopal in potoval. Po Avsenikih sem bil kar osemkrat na turneji po Ameriki, dvakrat v Avstraliji, in še prej z Avseniki po vsej Evropi. Nastopali smo v nemškogovorečih deželah, v delu Francije, tudi na Madžarskem, po celi Jugoslaviji, … Dnevno sem prevozil tudi do 1.300 kilometrov, samo z Avseniki sem naredil več kot 2,5 milijona kilometrov. Pri tem sem imel izredno srečo, da na vseh teh poteh nisem imel nobene prometne nesreče.”

Pevski talent je podedoval po mami

Alfi Nipič je pevski talent podedoval po mami Ani, rojeni Zagrebčanki, in kot srednješolec začel prepevati. Želja po petju je bila tako močna, da je kavbojke Super Rifle, ki mu jih je podarila mama, na njeno veliko ogorčenje, pri priči zamenjal za kitaro. “Takrat sem bil skoraj tepen. Mama se je namreč zelo namučila, da mi je te kavbojke za rojstni dan “zrihtala” iz Trsta, čez dva, tri mesece pa sem jih zamenjal za kitaro. Potem mi je rekla, da bom pač hodil naokrog v gatah in s kitaro.”

Stalno manjšo razstavo o svoji glasbeni poti bo postavil v Mariboru

Alfi se je zdaj tudi dokončno odločil, da svojega muzeja ne bo uredil v Jarenini, kot je bilo sprva načrtovano, pač pa v Mariboru. “V Jarenini, kjer zdaj živim, imam vikend, sicer pa sem Mariborčan. Tam sem tudi dobil zlati grb mesta, na kar sem zelo ponosen. In tam, kjer sem se rodil, bom tudi naredil eno majhno obeležje, ne bom rekel muzej, kjer bo na ogled tisto in še kaj več, kar je zdaj v Muzeju narodne osvoboditve.”  V prihodnjem letu, ob 60-letnici delovanja, pa bo izšla njegova težko pričakovana biografija, v kateri bo okrog 280 fotografij. Delo je sicer že končano.

V tem trenutku še ne razmišlja o vrnitvi na glasbene odre

Šele tretjič se bo zgodilo, da bo Alfi božično-novoletne praznike preživel doma, pred tem jih je vedno, v predkoronskem obdobju, preživljal na odrih. Vprašali smo ga, ali si želi, ko bodo seveda epidemiološke razmere to dopuščale, vrniti k nastopom. “V tem v tem trenutku še ne razmišljam. Še vedno sem slaboten in tisti, ki so preboleli covid, vedo, kako je. Nisem pa imel samo covida, temveč tudi pljučnico.”

Vsem, ki me spremljajo že 60 let, se iskreno zahvaljujem in se jim globoko klanjam.

In še njegovo praznično sporočilo: “Vsem, ki me spremljajo že 60 let, se iskreno zahvaljujem in se jim globoko klanjam. Upam, da sem pripomogel k veliko lepim trenutkom, kajti glasba vedno prinaša pozitivo. V vseh teh letih se je nabralo, kot sem že dejal, okrog 400 avtorskih del, z Avseniki sem posnel 270 skladb v nemščini in še enkrat toliko v slovenščini. Ogromno ansamblov igra to glasbo, ki tako še vedno prodira v svet.”