"In imamo spet dirkaško noč," se je začel eden od zapisov Mariborčanov, ki ga je - kot že ničkolikokrat - zmotilo divjanje motorista na območju Supernove: "Pospešuje iz rondoja pri Supernovi v vse štiri smeri neba in se spet od nekod vedno znova v presledkih vrača. Očitno dirka po celem Mariboru? Mimo policijske postaje na Proletarskih brigadah, kjer so očitno gluhi. Policija? Že dolgo jih ne kličem več ob vseh nočnih driftanjih in dirkanjih, ker jih nikoli ni. Ker ni patrulj na razpolago, ker... razen ko gredo delat red pri nekem igranju klavirja v okrepljeni patrulji treh. Kaj če bi enkrat občinarji delali prometno študijo PONOČI, in to na takšnih točkah, kot je ta naš rondo?"

Nekje cona 30, ležeči policaj in še radar, drugje nič

Ja, z dvopasovno križišča med Supernovo, McDonaldsom, Lidlom in Intrade centrom je ob večerih, zlasti petkovih in sobotnih, pogosto slišati škripanje pnevmatik oziroma "driftanje" avtomobilov, na nevarnost pa opozarjajo tudi pešci, saj se (v smeri s Koroškega mosta) omejitev hitrosti šele tik pred krožiščem zniža iz 70 km/h na 50 km/h, dvopasovno krožišče pa je dovolj majhno, da ga lahko hitri vozniki, če ni drugih avtomobilov v bližini, kar sekajo. Ker je v zadnjem času na obeh straneh omenjenega krožišča zraslo veliko večstanovanjskih zgradb, pa tudi poslovnih prostorov (McDonalds, Intrade, Lidl ...), se je frekvenca pešcev na omenjenem prehodu močno povečala. "Veste, občina namešča radarje na ulicah, kot je Gorkega, kjer že ležeči policaji ovirajo promet, na tem prehodu za pešce pa avti proti tebi drvijo s 70 km/h - če vozijo po omejitvi," se je pritožil eden od bralcev. 

Študija s pomanjkljivostjo

A študija Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, po kateri Mestna občina Maribor črpa podatke in predloge za postavitev radarjev, kljub ugotovitvam, da se največ prometnih nesreč s kolesarji in pešci zgodi zaradi neupoštevanja pravil o prednosti in neprilagojene hitrosti, omenjene ulice, torej Ulice heroja Šercerja, v svoji analizi tovrstnih nesreč sploh ne omenja. Ker je zaobjela le občinske ceste. Posledično Ulice heroja Šercerja sploh ni na prikazu "najbolj kritičnih cest/odsekov" v Mariboru.

[[image_1_article_79165]]

Postavlja se vprašanje, kolikšen je sploh smisel takšne analize, ko pa ste v naši anketi še sami bralci na vprašanje, kjer naj mariborska občina postavi nove radarje, ob Glavnem mostu na vrh postavili Koroški most, ki je neke vrste podaljšek Ulice heroja Šercerja.

[[image_2_article_79165]]

Nič čudnega: v preteklosti smo pogosto pisali o ekstremnih prekoračitvah hitrosti na tem odseku: še oktobra je rekorder tam divjal s hitrostjo 155 km/h, lani aprila je brezobzirni voznik zaradi previsoke hitrosti zletel s krožišča in trčil v pešca pri kavarni Trust ... Podobni incidenti se dogajajo tudi na drugi strani Ulice heroja Šercerja, torej pri že omenjeni Supernovi. 

[[image_3_article_79165]]

Novembra smo denimo poročali, da je voznik modrega bmw-ja pokosil kandelaber ulične razsvetljave pri Supernovi, decembra, da je voznik drugega, črnega bmw-ja prebil zaščitno ograjo na sredini vozišča. Obe nesreči sta se zgodili le nekaj metrov stran od že omenjenega krožišča, našteli pa bi vam jih lahko še več. 

[[image_4_article_79165]]

Čeprav je občina (ob Glavni policijski upravi) kot nadzorni organ pristojna za določitev lokacij postavitve stacionarnih merilnih naprav tudi na državnih cestah, Ulice heroja Šercerja ni vzela v obzir, saj tudi Fakulteta za gradbeništvo državnih cest ni vključila v študijo. Tudi na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so nam potrdili, da od mariborske občine niso prejeli nikakršne vloge za postavitev stacionarnih merilnih naprav. 

Policisti ob koncih tedna bolj aktivni

Kako pa se policija ukvarja s problematiko divjanja na omenjenem odseku? "Policisti redno izvajajo nadzor cestnega prometa tudi na območju med Koroškim mostom in tamkajšnjim nakupovalnim centrom, zlasti ob večjih prometnih obremenitvah in ob koncih tedna. Na PU Maribor občasno prejemamo pobude po dodatnem nadzoru na prometnih povezavah v Mariboru, na tovrstne pobude se seveda odzivamo tudi s prilagajanjem naših aktivnosti. Tako policisti pozornost namenjajo tudi omenjenemu odseku, svoje delo pa načrtujejo z različnimi oblikami in metodologijami dela ter izvajajo nadzore z namenom zagotavljanja večje varnosti vseh udeležencev v prometu," so med drugim zapisali pri Policijski upravi Maribor: "Policisti na omenjeni cesti izvajajo redne meritve hitrosti, vendar za to območje ne vodijo ločene uradne evidence o številu izrečenih glob. Lahko pa dodamo, da so policisti v preteklosti zaznali posamezne kršitve, predvsem v zvezi s prekoračitvijo hitrosti."

Zakaj so v Celju in Ljubljani štiripasovnice bolj umirjene?

Očitno pa to po mnenju naših bralcev ne zadostuje. Če že na tem območju ne bo radarjev in če policijska prisotnost v dosedanji meri ni dovolj, kaj sploh še lahko pomaga? Podobna cestna odseka, štiripasovnici proti mestnemu središču, smo poiskali v še dveh največjih mestih (ob Mariboru) v državi - Celju in Ljubljani. V Celju je denimo takšna cesta Mariborska cesta, štiripasovnica, kjer pa je omejitev hitrosti ves čas 50 km/h in ne 70 km/h kot v Mariboru.

[[image_5_article_79165]]

A na Mariborski cesti v Celju za razliko od Maribora ni krožišč, temveč pešci cesto prečkajo ob semaforjih. Zato je morda boljši primer Ljubljana in njena Štajerska cesta, ki poteka od severne obvoznice do Žal. V primerjavi z Ulico heroja Šercerja sta tam dve razliki: prvič, omejitev je postavljena nižje, na 60 km/h, in drugič, prehodi za pešce so ob krožiščih nekoliko dvignjeni, kar prispeva k umiritvi prometa. 

[[image_6_article_79165]]

Za DRSI premalo nesreč, da bi omejil hitrost

Povprašali smo tudi na DRSI, zakaj takšne razlike med navidez podobnimi cestami oziroma ali je mogoče pričakovati podobne prilagoditve ob povečanem številu pešcev tudi na težavnem rondoju med Supernovo in McDonaldsom v Mariboru. "Z upoštevanjem geometrijsko-tehničnih elementov odsekov obravnavane državne ceste, urejenih ločenih površin za kolesarje in pešce ter glede na to, da so priključki urejeni na način, da omogočajo varno in tekoče odvijanje prometa, znižanje omejitve najvišje dovoljene hitrosti ni predvideno," je odgovor, ki razblinja upe, da avtomobili v prehod za pešce ne bodo več pridrveli z dovoljenih 70 km/h (pogosto pa še več). Sodeč po odgovoru DRSI-ja zmanjšanje hitrosti ne bi bilo "verodostojno", očitno pa se na tem območju dogaja premalo prometnih nesreč: "Omejitev hitrosti se s prometno signalizacijo uveljavlja izjemoma, kjer to izrecno narekujejo prometne razmere in kjer se uradno beležijo ponavljajoče prometne nesreče. Obenem mora biti postavljena omejitev hitrosti v povezavi z obcestnim prostorom verodostojna, saj v nasprotnem primeru vozniki te omejitve v večji meri ne upoštevajo."

Samo da je v skladu s teorijo, khm, zakonodajo

Pa vsaj dvignjen nivo prehodov za pešce, kot jih imajo ob primerljivi cesti Ljubljančani? Tudi iz tega ne bo nič, ker je vse v skladu z zakonodajo, bi lahko strnili odgovor DRSI-ja: "Krožišče z dvopasovnimi uvozi in izvozi krakov državnih cest ter enopasovnimi uvozi in izvozi krakov občinskih cest je bilo izvedeno na podlagi projektne dokumentacije. S projektno dokumentacijo je projektant v skladu z veljavno zakonodajo predvidel gradbeno in prometno ureditev predmetnega krožnega križišča, ki je trenutno vzpostavljeno na terenu." Najprej avtomobili, potem pešci, torej.