Letošnja zima je precej mrzla, zato v številnih gospodinjstvih peči in kamini obratujejo pogosteje in dlje kot običajno. Povečana raba kurilnih naprav pomeni tudi večjo obremenitev dimnikov, v katerih se nabirajo saje in druge gorljive obloge. Prav zaradi tega se v zimskem času bistveno poveča nevarnost dimniških požarov. Če se požar iz dimnika razširi še na druge dele hiše, so posledice lahko tragične. V zadnjih dneh sta se na našem koncu zgodila dva požara, ki bi lahko bila povezana z ogrevanjem oziroma rabo dimnika; v Dražencih v občini Hajdina in v Oseku v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. V obeh primerih ni šlo le za materialno škodo, žal sta ugasnili tudi dve življenji. 

Dimnik je sestavni del ogrevalnega sistema. Njegova naloga je ustvarjanje potrebnega vleka za zgorevanje goriv v kurilnih napravah ter odvod dimnih plinov, ki nastanejo kot stranski produkt pri procesu gorenja. V dimniku se nalagajo katranske obloge in saje, ki lahko zagorijo, opozarja Oskar Neuvirt, višji gasilski častnik in pirotehnik iz Malečnika.

Slabo očiščen in vzdrževan dimnik 

V prvi vrsti je vzrok za požar slabo očiščen in vzdrževan dimnik, v katerem se naberejo gorljive obloge. Potem so tu še dotrajana spodnja in zgornja dimniška vratca. "Spodnja čistilna vratca se imenujejo hladna, zgornja, ki so običajno na podstrešju, pa vroča," pojasni Neuvirt. Doda, da če zagori v dimniku, še ne pomeni, da se bo ogenj nujno razširil. "Če je dobro zgrajen, bodo katranske obloge zgorele. Včasih so dimnikarji dimnike celo kontrolirano izžigali, vendar to ni bil požar. Danes imajo gasilci termovizijske kamere in lahko preverijo, kje je nevarnost."

[[image_1_article_84679]]

Pretirano kurjenje, sploh neprimernih materialov

Predvsem pa je vzrok za požar pretirano kurjenje, nalaganje goriva v peč ali kamin. Zmotno je prekomerno nalaganje drv, kadar gremo od hiše za več ur.  Noben dimnik ne vžge sam od sebe ampak ga vžgemo uporabniki.  "Vzrok za dimniški požar je skoraj vedno človeški dejavnik: slabo gorivo, mokra drva, poleg tega ljudje v peči kurijo vse mogoče. Najbolj nevarne so orehove luščine, ki dajo v zelo kratkem času visoko temperaturo. Če je dimnik slabo očiščen, se lahko v takšnem primeru vžge."

Pomembna je tudi razlika med kaminom in kaminsko pečjo. "Kamin je drugače zgrajen, ima dovod zraka od zunaj. Kaminsko peč pa ljudje pogosto samo kupijo, postavijo in priklopijo na dimnik. Zagotovo je varnejši kamin, je pa dražji."

Znaki za požar

Znaki dimniškega požara so: prasketanje v dimniku (bobneč zvok, ki je podoben zvoku tovornega vlaka ali nizko letečega letala), ki postaja vse močnejše; črn dim iz dimnika, leteče iskre ali celo plameni iz dimnika, vroče rozete, slabše izgorevanje, smrad po stanovanju, vroče stene dimnika.

Znaki neočiščenega dimnika

Že od nekdaj je bila zahteva, da je dimnik na podstrešju lepo ometan z malto in pobarvan z belo barvo. "Na takšni površini lahko sami hitro opazimo morebitne razpoke in črne lise kar pomeni da je dimnik neprimeren za kurjenje. Sami lahko preverimo stanje dimnika pri spodnjih hladnih dimniških vratcih in pri zgornjih vročih čistilnih vratcih. Bolje pa je, če to stori pooblaščen dimnikar, ki ima ustrezne pripomočke."

[[image_5_article_84679]]

Sanacija dimnika

Pri starejših dimnikih, ki so samo zidani z opeko, rado pride do prebitja stene, če v dimniku zagorijo obloge. Leseni deli ostrešja lahko zagorijo. To se sicer ne zgodi v trenutku, ampak lahko traja nekaj dni kurilne sezone.

"Dimniški požar praviloma ne nastane čez noč. Traja nekaj časa, da se vse skupaj dovolj pregreje, da pride do požara. Les se na primer ne vname že pri sto stopinjah. Lahko se segreva več dni, dokler na neki točki ne pride do vžiga. Tako da lahko pride do vžiga tudi takrat, ko v hiši ne kurijo, recimo ponoči."

Sanacijo takšnega dimnika prepustite strokovnjaku. Zelo dobra rešitev je vgradnja nerjavečih cevi. Vedeti pa je treba, da, kot še opozarja sogovornik, kovina dobro prevaja toploto, tako da je potrebna še vseeno dobra izolacija in pravilen odmik gorljivih materialov. "Tudi v primeru dimnika iz nerjaveče pločevine se toplota prenaša in lahko zaradi tega pride do pregrevanja sten ali lesa, kar lahko povzroči požar. Res pa je, da je čiščenje takšnega dimnika lažje. 

[[image_2_article_84679]]

Kaj lahko storite, da do dimniškega požara ne bo prišlo?

  • kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje, skladno z navodili proizvajalca oz. predpisi;
  • pri postavitvi kurilne naprave in dimnika upoštevajte zahtevane odmike od gorljivih snovi;
  • tla in stene okoli kurilne naprave morajo biti iz negorljivih materialov;
  • kurilna naprava naj bo, glede na vrsto goriva, priključena na ustrezen dimnik;
  • če kurite z drvmi, za kurjenje uporabljajte suh les;
  • v kurilni napravi nikoli ne zažigajte kartona, dekorativnega papirja, robčkov ali novoletnih jelk - goreči delci se dvignejo v dimnik in lahko vžgejo obloge;
  • podstrešje naj bo pospravljeno, v bližini dimnika ne hranite stvari, ki lahko zagorijo;
  • skladno s predpisi je treba opraviti prvi pregled male kurilne naprave;
  • kurilna naprava in z njo povezani dimni vodi, zračniki, pomožne naprave naj bodo redno pregledani in čiščeni (skladno s predpisi, ki urejajo dimnikarsko službo in so objavljeni na spletni strani dimnikarska dejavnost).

[[image_3_article_84679]]

Kako ukrepati, če pride do dimniškega požara?

  • v primeru požara takoj pokličite številko 112 (regijski center za obveščanje) in sporočite potrebne podatke;
  • o požaru obvestite vse stanovalce (sosede); vsi stanovalci in živali morajo zapustiti stanovanje, saj je nevarnost za nastanek strupenega ogljikovega monoksida zelo velika;
  • če je v prostoru dim, vanj ne vstopajte;
  • gasilcem omogočite dostop;
  • odstranite vse gorljive predmete iz bližine dimnika;
  • ognja v dimniku nikoli ne gasite z vodo, saj je to zelo nevarno. Voda ob razbeljenih stenah dimnika se namreč upari in poveča svojo prostornino. Pri zlitju samo enega litra vode v dimnik nastane 1700 litrov pare. Dimnik ne zdrži tega pritiska in lahko pride do njegove porušitve.
  • ne odpirajte dimniških vratc;
  • če je prišlo do dimniškega požara, v kurilni napravi ne kurite;
  • po požaru nadzirajte temperaturo zunanje stene dimnika vsaj še 2 ali 3 ure;
  • po požaru mora dimnikar pregledati dimnik v celoti, saj je velika verjetnost, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika.

[[image_4_article_84679]]

Neuvirt svetuje, da lastniki stanovanjske hiše čimprej, ker se bo kurilna sezona še nekaj časa nadaljevala, sami vizualno pregledajo dimnike ali pokličejo dimnikarsko službo.

Kadar srečate dimnikarja, se ne primite za gumb, ampak za denarnico in naročite pregled in čiščenje vašega dimnika.

"V prejšnji državi smo lahko gasilci hodili na preventivne preglede dimnikov, prinašali koledarje in opozarjali na nevarnosti. Danes tega ni več, zato mora lastnik sam poklicati dimnikarsko službo. To je velik korak nazaj. Gasilci nismo bili inšpekcija, ampak svetovalni organ: prišli smo in opozorili: tu imate poškodovano rozeto, to zamenjajte. Tega danes ni več."

[[image_6_article_84679]]

Ko zagori dimnik, je v njem temperatura več kot 1000 stopinj 

Ob koncu sogovornik omeni še primer iz svoje dolgoletne prakse gasilca: "Bil sem prisoten pri dimniškem požaru na starejši kmetiji v Slovenskih goricah. Masiven večji kmečki dimnik je zagorel. Gasilci smo samo nadzirali izgorevanje, ki je trajalo nekaj ur. Da bi pospešili izgorevanje, smo pri zgornjih čistilnih vratcih malo podrezali v dimnik z kosom betonskega železa. Železna palica se nam je zagozdila in ko smo jo izvlekli po kakšnih desetih minutah, je bila močno segreta rumene barve. Če vemo, da se železo topi pri 1300 stopinj Celzija, lahko sklepamo da je bila temperatura v dimniku preko 1000 stopinj."