Po glasbenem uvodu šolskega banda in video prispevku o pomembnosti divjih opraševalcev in dela dijakov v sklopu projekta Sem sprememba, so dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor svojemu namenu predali 50 gnezdilnic ali “divjih hotelov” za divje opraševalce, kot so čmrlji, žuželke, metulji.
Projekt Sem sprememba, sicer ni novost, traja namreč že tri leta. Začel se je z zasaditvijo medonosnih rastlin, kjer so pomagale osnovne šole Maribora in okolice, pomagali so tudi učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Maribor in starejši občani. Sledila je akcija Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, v kateri so se aktivirali dijaki. Tudi oni so posadili medonosna drevesa, ki so jih izbrali člani Čebelarske zveze Maribor. Tako so jih dijaki posadili več kot 400. Vendar se njihovo delo tukaj ni končalo, saj so začeli izdelovati gnezdilnice za divje opraševalce.
Ravnatelj šole Aleš Hus je ob slovesni predaji gnezdilnic dejal: “Ko rečeš, ja sodelovali bomo in potem, ko vidiš, kako lepe stvari se razvijejo iz tega, si zadovoljen in ponosen.”
Prevečkrat pozabimo na divje opraševalce
Slovenski državni gozdovi (SiDG) sodelujejo pri projektu že tri leta. Prepoznali so željo dijakov, da bi ti sodelovali, zato so jih vključili. Tako so dijake spremljali že od samega začetka, pomagali so jim izbrati in posaditi medovite grmovnice in drevesa v gozdovih, s katerimi družba gospodari.
“Sami akciji Sem sprememba smo se pridružili predvsem, ker ta akcija oziroma kampanja izhaja iz narave in nazaj v naravo,” je dejal Roman Jerman iz SiDG poslovne enote Maribor. Po njegovih besedah damo prevelik poudarek na čebele in pozabimo na divje opraševalce, ki nam zagotavljajo prehranske verige in rastlinsko pestrost. “Veseli nas, da smo danes deležni predaje 50 gnezdilnic, hkrati pa smo veseli, da se to znanje o ohranjanju narave in prehranske verige nadaljuje tudi v srednje šole, kot je Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor,” je dodal.
Problem je hrana in življenjski prostor
Vsaka sprememba, v smislu ohranjanja okolja, je pozitivna sprememba. Vendar se premalo zavedamo, da smo del narave in jo moramo ohranjati, je v svojem nagovoru dejal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenija. Tako sajenje medovitih rastlin kot tudi “hoteli” za divje opraševalce so zelo pomembni. “Čebele in divji opraševalci imajo en skupen problem, divji opraševalci pa svojega še zraven. Za čebele skrbimo čebelarji. Ko v naravi ni hrane, mi seveda pomagamo. Divjih opraševalcev, ko v naravi ni hrane, ne vzdržuje nihče. Zato je sajenje medovitih rastlin za oboje zelo pomembno.” Pri tem je poudaril sajenje predvsem slovenskih avtohtonih rastlin.
Dodatni problem divij opraševalcev je po Nočevih besedah, dejstvo, da nimajo življenjskega prostora. “Z intenzivnim kmetijstvom smo jim ta prostor v bistvu vzeli. Zato rabimo divje hotele. Pred 50 ali 100 leti nobeden o tem ni razmišljal. Danes pa je to dejansko problem. Po podatkih uničimo 70 do 80 odstotkov gnezdišč.” Projekt Sem sprememba in drugi podobni projekti lahko zagotovijo življenjski prostor divjih opraševalcev.
Posaditi želijo 2 milijona medovitih dreves
Čebelarska zveza začenja vseslovensko in vseevropsko akcijo sajenja medovitih rastlin. “Tukaj so se nam kot partner priključili Slovenski državni gozdovi. Želja je, da v 10 letih v Sloveniji posadimo 2 milijona medovitih dreves. Vsak Slovenec eno. Evropa pa naj bi posadila 3 milijarde dreves.” K akciji je Noč nato povezal tudi prisotne dijake, ki so se že udejanili v projektu Sem sprememba.
