Dravske elektrarne Maribor (DEM) so včeraj, 22. februarja, v Selnici ob Dravi pripravile prvo javno predstavitev znova aktualnega projekta gradnje črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak, ki je že v preteklosti imela precej nasprotnikov. Zanimanje za predstavitev je bilo veliko, v naslednjih dneh pa jih pripravljajo še na Slemenu, Kozjaku in Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
Kot je uvodoma povedala selniška županja Vlasta Krmelj, sicer tudi direktorica Energetske agencije za Podravje, gre za pomemben projekt, ki bo pomembno prispeval k samooskrbi z električno energijo države in bo hkrati prinašal številne druge koristi.
Terminski načrt začetek gradnje predvideva za leto 2027
"Kot vsak drug projekt, pa tudi ta v okolje prinaša skrbi in nevarnosti. Zato smo se odločili povabiti odgovorne za projekt," je pojasnila Krmelj in spomnila, da je bila investicija prvič načrtovana že v 80. letih, državni prostorski načrt in gradbeno dovoljenje pa sta bila potrjena okoli leta 2010. Zaradi številnih okoliščin je projekt nekaj časa miroval, zdaj pa so po njenem mnenju nastopile okoliščine, ko je dobro o investiciji znova razmisliti.
Ker imajo nekateri pomisleke, drugi pa projekt podpirajo, je ob tem pojasnila, da sama kot direktorica energetske agencije s strokovnega stališča vse skupaj podpira, kot županja pa mora predstavljati vse občane, zato si prizadeva za to, da bi ti dobili zadostne informacije, ter se na koncu odločili o podpori.
Aktualne načrte je zbranim predstavil vodja projekta Miha Pečovnik, ki je takoj povedal, da trenutno čisto vseh odgovorov še ne bodo mogli podati, se bodo pa trudili, da bodo občane o dogajanju sproti obveščali. Trenutno namreč še vedno poteka pridobivanje strokovnih podlag, ki naj bi bile zaključene do konca leta.
Kot je povedal, terminski načrt začetek gradnje predvideva za leto 2027, gradnja naj bi trajala okoli štiri leta. V tem času bo prihajalo tudi do vplivov na prebivalce, zlasti kar se tiče prometa in hrupa.
Problematika zaščite vodnih virov
Ena od bolj perečih težav, ki se vselej pojavlja, je problematika zaščite vodnih virov. Teh je na tem območju 24, po besedah Pečovnika pa jih želijo pred začetkom gradnje preučiti posebej in temu primerno tudi zaščititi ter že letos vzpostaviti biološki monitoring.
Z lastniki zemljišč, kjer je predviden odkup, so v stiku, opravljene so bile cenitve, z odkupi naj bi začeli najpozneje v naslednjem letu, postopke glede služnosti pa želijo zaključiti nekaj mesecev pozneje. Čeprav so nekatere občane zanimali tudi vplivi načrtovane postavitve nekaj več kot 20 kilometrov daljnovoda od Selnice, preko Maribora in Pesnice v Avstrijo, danes odgovora na to niso dobili, saj da je za gradnjo slednjega pristojen Eles.
V času gradnje načrtujejo vzpostavitev začasne vzporedne državne ceste, saj se želijo izogniti vzpostavitvi izmeničnega prometa s semaforjem, promet za tovornjake in gradbeno mehanizacijo na zgornji del, kjer je predvidena gradnja akumulacijskega jezera, pa nameravajo speljati enosmerno. Že obstoječo cesto bodo obnovili pred gradbenimi deli in po njih.
Varnost objekta, bojazni za nepremičnine, krčenje gozdnih površin, ...
Med občani je tudi nekaj strahu glede varnosti objekta, a so predstavniki DEM spomnili, da je lokacija ČHE Kozjak na potresno najmanj ogroženem območju države. Na pomisleke glede krčenja gozdnih površin odgovarjajo, da bodo velik del posekanih površin po koncu gradnje znova pogozdili, okoli 15 hektarjev gozda pa bo izgubljenega, saj toliko znaša površina akumulacijskega jezera.
Med udeleženci, zlasti tistimi ob cesti, ki bo obremenjena s težkimi tovornjaki, se je pojavljala tudi bojazen za njihove nepremičnine, predstavnica oživljene civilne iniciative Katja Beck Kos se je vprašala, ali je tovrsten projekt sploh potreben in zakaj je trasa daljnovoda načrtovana proti Avstriji, še poroča STA.
"Pomisleki gredo seveda predvsem v smeri vpliva na okolje, zlasti gozdove, pitno vodo, nenazadnje na Dravo in plazovitost, nenazadnje pa tudi na ljudi, ki tukaj živimo," je poudarila Beck Kos.
