Lista za pravičnost in razvoj je, potem ko je vodstvo mariborske občine zavrnilo možnost posvetovalnega referenduma, danes napovedala vložitev pritožbe na upravno sodišče in sprožitev ustavnega spora v zvezi z odlokom o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v Mestni občini Maribor.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik LPR Stojan Auer, so negativen odziv na njihovo referendumsko pobudo, za katero so zbrali nekaj več kot 200 podpisov, na nek način pričakovali. Tudi zato so se pred zahtevo za referendum odločili za nasvet občinskih strokovnih služb, vendar pa so bili pri tem zavedeni.
“Strokovne službe so nam med drugim svetovale pot, da naj ne vlagamo zahteve kot mestni svetniki, pač pa da je edina mogoča pot, da zberemo podpise in jih priložimo k zahtevi. Zakaj smo bili pri tem zavedeni, je vprašanje, ki bo moralo dobiti tudi odgovor,” je dejal Auer, ki ugotavlja, da je očitno že od samega začetka šlo za namero vodstva občine, da do referenduma ne pride.
Glede na razplet dogajanja so se v LPR odločili za iskanje pravice na upravnem sodišču, hkrati pa zdaj nameravajo sami storiti tisto, k čemur so doslej pozivali župana, torej vložiti zahtevo za ustavno presojo odloka in z njim povezanega zakona. Postopek je sicer še na začetku, saj bodo v listi najeli zunanje pravne strokovnjake, mimo katerih se ustavna pobuda po Auerjevih besedah na ustavnem sodišču težko prepozna kot pravilno vložena.
Ob tem bodo z vložitvijo ustavne pobude skušali doseči tudi, da se do ustavne presoje izvajanje odloka zadrži, je dejal prvi mož LPR, v kateri so še vedno prepričani, da si z nobeno evropsko uredbo ni mogoče po svoje razlagati dejstva, da lahko lokalna skupnost “čisto vodo, ki jo občani odvajajo pravilno, onesnaži z odpadno vodo in jo nato usmeri v čistilno napravo”.
V mariborski svetniški listi so nad potezo aktualne mestne uprave še posebej razočarani, ker je ta na las podobna enakemu ravnanju njihovega predhodnika Franca Kanglerja pred prejšnjimi lokalnimi volitvami. Takrat je LPR podala pobudo za razpis referenduma o najemni pogodbi za načrtovani center uprizoritvenih umetnosti v Mariboru, Kangler pa podpisov ni sprejel, ker da naj referendum sploh ne bi bil mogoč.
Tudi aktualna mestna oblast je v zvezi z zahtevo za posvetovalni referendum o t.i. davku na dež v petek sporočila, da takšen referendum ni mogoč, to pa je potrdila tudi vladna služba za lokalno samoupravo.
Kot so trdili že v mestni upravi, nato pa potrdili tudi v Ljubljani, je takšna zahteva v neskladju z zakonom o lokalni samoupravi, pa tudi s statutom Mestne občine Maribor. Oba namreč določata, da posvetovalni referendum lahko sproži le občinski svet, in še to pred odločanjem o posameznem vprašanju.
Gre za odlok, ki se med drugim nanaša na zaračunavanje odvajanja deževnice s streh v kanalizacijo. V prvi obravnavi 11. julija so mestni svetniki, z izjemo treh predstavnikov LPR, ta odlok sprejeli, a ob tem predlagali vrsto dopolnil, ki jih bo treba v drugem branju upoštevati. Zato se pričakuje, da bo odlok dokončno sprejet šele konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta, čeprav bi v skladu z državno zakonodajo moral biti sprejet že letos spomladi.
STA