Na poslanca Državnega zbora RS Darka Krajnca smo naslovili nekaj vprašanj, ki zadevajo aktualno politično dogajanje ter sanacijo škode po poplavah v Mariboru in okolici. Kot podpredsednik mandatno-volilne komisije, član odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter odbora za pravosodje igra ključno vlogo pri oblikovanju zakonodaje in politike na nacionalni ravni. Ker je poslanec Gibanja Svoboda, ki je bil izvoljen v Pesnici, pa nas je zanimalo, ali se v svojem delovanju zavzema tudi za premike v naših krajih.

Kako komentirate dejstvo, da v Mariboru in okolici (zlasti v Šentilju in Pesnici) še vedno ni narejenih, kot je ob obisku v Šentilju obljubil predsednik vlade, občutnejših premikov glede dolgoročne sanacije plazov?

Sanacije in obnove po neurjih in avgustovskih poplavah, najhujših v zgodovini naše države, ki so prizadele približno dve tretjini države, se tako Vlada RS kot poslanci in poslanke Gibanja Svoboda lotevamo resno in z vso odgovornostjo. Prepričan sem, da razumete, da je osrednjo pozornost treba najprej nameniti najbolj prizadetim okolišem, kar pa nikakor ne pomeni, da smo na plazove v Šentilju, Pesnici in Kungoti pozabili.

Prepričan sem, da razumete, da je osrednjo pozornost treba najprej nameniti najbolj prizadetim okolišem, kar pa nikakor ne pomeni, da smo na plazove v Šentilju, Pesnici in Kungoti pozabili.

Ta vlada je s spremembami zakonodaje poskrbela za najobsežnejšo, hitro in učinkovito pomoč po ujmah, denimo s povračilom intervencijskih stroškov in predplačili občinam za sanacijo. Nekaj sredstev je že bilo nakazanih (Šentilju blizu pol milijona, Pesnici in Kungoti preko sto tisoč evrov), preostanek pa sledi. Občine so različno visoko ocenile in prijavile škodo, zato se tudi znesek pomoči od občine do občine razlikuje. Občine v mojem okraju (Pesnica) bodo prejele skupaj okoli milijon in pol evrov.

Kaj ste kot poslanec naredili, da se to čimprej uredi?

Kot poslanec Gibanja Svoboda aktivno sodelujem pri pripravi ukrepov, ki jih potrjuje Državni zbor RS. Že nekaj dni po poplavah smo sprejeli novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, nato interventno zakonodajo, v pripravi je zakon o obnovi – vse z enim samim namenom: pomagati ljudem, občinam, gospodarstvu in kmetijstvu, da čimprej spet normalno zaživijo in da bomo v prihodnosti ob morebitnih ujmah na le te bolj pripravljeni in odporni. Prav tako je jasno, da zakonodaja, ki jo sprejemamo v teh dneh, ni namenjena zgolj sanaciji po poplavah, plazovih in ujmah, pač pa postavlja temelje za nadaljnji razvoj celotne regije.

Skupaj s Predsednikom Vlade RS dr. Robertom Golobom in poveljnikom Civilne zaščite RS, g. Srečkom Šestanom, smo si že v prvih dneh na terenu ogledali posledice največjih plazov v občini Šentilj. Občinam Šentilj, Pesnica in Kungota so bila že pred poletjem nakazana predplačila za prve stroške intervencij.
Posledice plazov sem z ekipo lokalnega odbora Gibanja Svoboda Šentilj na terenu predstavil še evropskemu poslancu dr. Klemnu Grošlju. Tudi fizično sem v sklopu dneva solidarnosti skupaj s kolegi občinskimi svetniki Gibanja Svoboda v občini Šentilj pomagal pri odstranjevanju posledic plazu na Murskem dvoru.

Kako komentirate nedavni odstop ministra Uroša Brežana, ki je bil nekoč župan in je verjetno še najbolje poznal potrebe lokalnih skupnosti? Se z njegovim odstopom vlada oddaljuje od županov?

Ni kaj komentirati, predsednik vlade ima pravico do izbire ekipe ministrov, tudi zamenjav. Sam sem z ministrom korektno sodeloval, na moje povabilo je obiskal naše kraje in se v živo prepričal o obsegu delovanja kompostarne v Ceršaku in težavah, ki jih ta povzroča za okolje in okoliške prebivalce ter predstavlja potencialno nevarnost za onesnaženje virov pitne vode. Občino Šentilj je obiskal tudi prve dni težav s plazovi. Vlada se nikakor ne oddaljuje od županov, nasprotno, z lokalnimi oblastmi prav pri sanaciji škode po poplavah sodeluje intenzivno, poglobljeno in zelo resno. Povsem jasno je, da lokalne skupnosti brez pomoči Vlade RS nikakor ne bi mogle na tak način in tako hitro pristopiti k sanaciji. Vsekakor pa se predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, za razhod z ministrom Brežanom ni odločil zato, ker je bil nekoč župan.

Odstopiti je morala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. Se boste zavzemali za to, da bo njen naslednik prihajal z območja izven Ljubljane, morda s Štajerske?

Izbira ekipe ministrov je stvar predsednika vlade, slovenska zakonodaja pa pri tem odstopa od splošne prakse v tujini, kjer parlamenti potrjujejo zgolj mandatarja, ki si ekipo izbere po svoji presoji in za to nosi vso odgovornost. Z bivšo ministrico go. Ireno Šinko sem dobro in korektno sodeloval. Hvaležen sem ji za obisk v naših krajih, skupaj z ministrico za digitalno prihodnost in makedonskim kmetijskim ministrom so obiskali kmetijo mladega, v prihodnost usmerjenega kmeta na Spodnji Velki. Takoj po ujmah si je na moje povabilo z županom Svete Ane, g. Martinom Breznik in mladimi kmeti iz doline Ščavnice, na terenu ogledala posledice ujm in škodo, se pogovorila z njimi in hitro ukrepala.

Na to temo sem tudi že govoril s predsednikom vlade in pripomnil, da mora biti ‘prvi kmet v državi’ nekdo, ki pozna zadeve na terenu.

Kot poslanec Gibanja Svoboda in kot človek se najprej zavzemam za to, da je kandidat/ka za ministra/co strokovno usposobljen/a oseba z visoko integriteto in najboljšim znanjem, ki ga zahteva resor. Na to temo sem tudi že govoril s predsednikom vlade in pripomnil, da mora biti ‘prvi kmet v državi’ nekdo, ki pozna zadeve na terenu.

Kako ocenjujete trenutno dogajanje v vladi, za katero se zdi, da zaradi odhodov članov ekipe, izgublja tla pod nogami?

Nikakor se ne morem strinjati, da Vlada RS izgublja tla pod nogami. Popolnoma jasno je, da si predsednik Vlade RS dr. Robert Golob sam izbira svoje sodelavce in sodelavke, če želi doseči zastavljene cilje. Povsem normalno je, da vmes menja člane ekipe, če in ko presodi, da je treba to storiti. Mi normalno delamo naprej. Poslanska skupina Gibanja Svoboda je zelo homogena in povezana. Odlikuje nas raznolikost znanj in izkušenj, med 41 poslanci je večina novincev v politiki, kar je naša prednost, saj se lotevamo sprememb drugače in menim, da nam gre kar dobro.

Sprejeli smo veliko zakonov, ukrepov, ki ljudem pomagajo v teh težkih časih. Kaj hitro smo pozabili na vse protikrizne ukrepe, nekatere smo podaljšali celo do konca leta 2024. V proračunu 2024 bo preko milijardo evrov za pomoč po najhujših naravnih nesrečah v zgodovini države. To je preko tisoč milijonov evrov. Sprejeli smo veliko dobrih rešitev, ki niso merljive finančno, pa če omenim samo normalizacijo upravljanja z epidemijo, depolitizacijo RTV, zaščita prijaviteljev, še veliko bi lahko našteval.

Politika ni enostavno delo. Je zelo nehvaležen in težek posel, saj se ves čas ukvarjaš z reševanjem problemov in zdi se, da je vse negativno, saj tudi, ko rešiš zadeve niso vsi zadovoljni.

Politika ni enostavno delo. Je zelo nehvaležen in težek posel, saj se ves čas ukvarjaš z reševanjem problemov in zdi se, da je vse negativno, saj tudi, ko rešiš zadeve niso vsi zadovoljni. Veliko je spotikanja in škodoželjnosti zgolj za voljo političnih nasprotovanj, premalo je argumentiranega dialoga in iskanja skupnih rešitev. In to spreminjati terja čas. Želel bi si, da način delovanja politike v smeri normalizacije pomagajo utiriti tudi deležniki različnih javnosti. Pozitivne novice delujejo spodbudno na vse. Naša družba se že tako ali tako spopada s krhkim stanjem duševnega zdravja, ki smo mu priča zaradi občega negativizma v funkciji potrošniške družbe, ki priročno ponuja zadovoljitev, tolažbo.