Na današnji pustni torek se zaključujejo pustne norčije, nekatere šole in vrtci bodo organizirali pustne povorke po kraju, na Ptuju pa je pri koncu peti letni čas in z njim 65. Kurentovanje. Najstarejše mesto bo danes zaživelo v pustnem utripu od 12. ure dalje, ko bodo številni Ptujčani odložili delo in se pridružili zabavam v mestu ter v njegovih lokalih. Tako imenovano urbano pustovanje se rado zavleče v večerne ure. Protokol s predajo oblasti in pokopom pusta se bo začel ob 13. uri pred mestno hišo. 

Jutri, na pepelnično sredo, pa se začenja novo obdobje - postni čas, ki bo trajal 40 dni, pomeni pa uvod v veliko noč, ki velja za največji krščanski praznik. Jutri bo, podobno kot na veliki petek, strogi post, ko se le enkrat dnevno najemo do sitega in se vzdržimo mesnih jedi. 

"Gre za obdobje, ko odpadejo zamere, ko se človek poboljša v odnosu do sebe, drugih in Boga"

O pomenu pepelnične srede smo govorili z dr. Sebastijanom Valentanom, župnijskim upraviteljem v Župniji sv. Peter pri Mariboru - Malečnik. Kot pravi, je pepelnična sreda največji zunanji pokazatelj začetka novega liturgičnega časa v Cerkvi. "To je seveda postni čas, ki traja 40 dni, in je pomemben za življenje vernikov, saj spodbuja notranje spreobrnjenje in prečiščenje. Gre za obdobje, ko odpadejo zamere, ko se človek poboljša v odnosu do sebe, drugih in Boga. To je namen tega časa, ki ga zaznamujemo tudi z zunanjim znamenjem - obredom pepeljenja."

Dve obliki obreda pepeljenja 

Na pepelnično sredo tako v vseh cerkvah poteka obred pepeljenja z blagoslovljenim pepelom. Uporabljamo pepel iz preteklega leta, pridobljen iz presmecev, ki smo jih prejeli na cvetno nedeljo in jih hranili doma. Ti presmeci se nato sežgejo, pepel pa blagoslovimo in uporabimo pri obredu. "S tem verniki izražajo svojo notranjo pripravljenost za spreobrnjenje in izboljšanje življenja. Obstajata dve obliki pepeljenja. Ena oblika je ta, da duhovnik verniku posuje pepel na glavo, druga pa, da s pepelom na čelo nariše znamenje križa.

Odpoved določenim razvadam 

Postni čas res, da največkrat povezujemo z odpovedjo mesu, ima pa še bistveno širši pomen. Kot nadaljuje Valentan, je odpoved mesu starejša tradicija, saj je bilo meso nekoč redko na mizah in prisotno le ob velikih praznikih. "Tako se je kazala povezanost z blagostanjem in prazničnim časom. Sicer pa nas postni čas spodbuja k odpovedi določenim razvadam, da bi nato veliko noč - praznik Kristusovega vstajenja, največji praznik krščanske vere, dočakali s še večjim veseljem. Seveda pa post ni omejen le na hrano. Danes ta vidik stopa nekoliko v ozadje. Pomembno je tudi, da se v tem času izogibamo neprimernemu govorjenju, grdim besedam in drugim slabim navadam. Prav tako se odpovedujemo določenim dobrinam in jih namenjamo tistim, ki jih bolj potrebujejo. Pogosto poudarjam, da imamo pri nas na splošno vsega dovolj, pogosto celo preveč. Ta čas nas spodbuja k deljenju in pomoči tistim, ki so v stiski."

V Malečniku bodo tudi letos dobrodelno spekli 100 krofov 

V Župniji sv. Peter pri Mariboru - Malečnik organizirajo na današnji pustni torek že peto dobrodelno akcijo. Žene iz Malečnika bodo spekle domače krofe v okviru akcije "100 krofov za dobrodelnost". Vsako leto jih nato podarijo različnim organizacijam. Letos jih bodo podarili Gasilski brigadi Maribor in Centru za obveščanje. Krofe bodo skupaj predali predstavniki župnije Malečnik, župnijske Karitas Malečnik in Lions kluba Maribor.