Nova vlada avstrijske Štajerske pod vodstvom skrajno desne svobodnjaške stranke (FPÖ) si prizadeva, da bi himno z naslovom Dachsteinlied, ki opeva tudi ozemlje današnje Slovenije, vpisala v deželno ustavo. Predlog je naletel na ostre odzive Narodnega sveta koroških Slovencev, slovenskega zunanjega ministrstva in drugih pomembnih akterjev. Za komentar smo prosili tudi Mestno občino Maribor in Borisa Hajdinjaka, zgodovinarja in direktorja Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Pesem je nastala brez političnega namena

Kot pojasni Hajdinjak je pesem leta 1844 napisal knjigotržec in založnik Jakob Dirnböck glasbeno podlago pa je ustvaril stolni organist Ludwig Carl Seydler. Pesem je deželna himna avstrijske zvezne dežele Štajerske od leta 1929.

"Nobeden od avtorjev meni ni znan kot politik, kaj šele kot nacionalistični politik. Tudi pesem je nastala brez kakršnegakoli političnega namen - za 25. obletnico delovanja Landwirtschaftsgesellschaft / Kmetijske družbe Štajerske leta 1844," pojasni in doda, da je Družbo leta 1819 ustanovil tudi z Mariborom povezani nadvojvoda Janez Habsburški. "Nadvojvoda Janez je bil sicer zaslužen za marsikaj in zato je njegov spomenik na Glavnem trgu v Gradcu, do leta 1919 pa je bil njegov spomenik tudi v mariborskem Mestnem parku (danes ga hrani Pokrajinski muzej Maribor)," nadaljuje.

V takratnem času niso poznali nacionalizma

"Pesem je nastala v času, ki v takratni Štajerski (danes dvotretjinsko del Avstrije in tretjinsko del Slovenije) še ni poznal nacionalizma, kaj šele šovinizem in rasizem, ki sta kasneje zastrupljal odnose med štajerskimi Nemci in Slovenci," pojasni zgodovinar in doda, da je po koncu I. svetovne vojne s slovenskim bojem za severno (in avstrijskim za južno) mejo prišlo do razdelitve Štajerske na skoraj povsem nemško avstrijsko zvezno deželo Štajersko, kjer se je do danes ohranila maloštevilna slovenska manjšina v t. i. Radgonskem kotu, in večinsko Slovensko Štajersko s takrat še vedno opazno nemško manjšino: predvsem mesta Celje, Maribor, Ptuj, a tudi Apaško polje.

V tem kontekstu je gotovo nastala odločitev, da je Dachsteinlied leta 1929 postal deželna himna avstrijske zvezne dežele Štajerske.

Napad na Jugoslavijo in začetek okupacije je potrdil Hitlerjev obisk Maribora 26.4.1941

"Gotovo ne slučajno mu je ob tej priložnosti v mariborskega gradu ženski pevski zbor mariborskih Nemk zapel Dachsteinlied. II. svetovna vojna se je končala s Hitlerjevim porazom in skoraj popolnim uničenjem nemške manjšine v Slovenski Štajerski," pove.

Avstrijska zvezna dežela Štajerska ves čas po II. svetovni vojni uporablja Dachsteinlied kot svojo himno in simbol, kljub problematičnosti verzov v 1. kitici, ki omenjajo "slovansko deželo ob strugi Save" in "vinogradniško deželo v dolini Drave".

Ti verzi so bili ob nastanku nesporni, so pa po letu 1918 oz. 1945 najmanj politično občutljivi.

Pesem, ki je postala himna avstrijske Štajerske leta 1929 torej nosi politično občutljive zgodovinske konotacije, čeprav je nastala leta 1844 brez nacionalističnih namenov.

"Če nimaš veliko vsebine, potem pač predlagaš puhlice"

Hajdinjak tudi pojasni, da bi hipotetično lahko imeli pesem v slovenščini, ki bi opevala nekdanjo srednjeveško poselitev Alpskih Slovanov do gore Dachstein, kar se še danes prepozna po slovanskih krajevnih imenih na območju avstrijske zvezne dežele Štajerske: npr. Gradec - Graz, Ljubno - Leoben, Ustje - (Bad) Aussee.

"Dvomim, da bi bili navdušeni s to hipotetično pesmijo tisti avstrijski politiki, ki zdaj predlagajo sprejetje pesmi Dachsteinlied v ustavo avstrijske zvezne dežele Štajerske. Glede omenjenih avstrijskih politikov bi dodal samo še: če nimaš veliko vsebine, potem pač predlagaš puhlice. Seveda to ni tuje tudi nekaterim slovenskim politikom," se pošali.

Primerjava z nemško državno himno

Kot možno primerjavo vidi sogovornik nemško državno himno Das Lied der Deutschen (Deutschlandlied) z besedilom v treh kiticah. Pove, da so sicer najbolj znani verzi iz 1. kitice te pesmi "Deutschland, Deutschland über alles" in, da je ta pesem z vsemi tremi kiticami postala nemška državna himna v t. i. Weimarski republiki leta 1922.

Po nacističnem prevzemu oblasti leta 1933 so uporabljali kot državno himno samo 1. kitico in to v kombinaciji s himno nacistične stranke Horst-Wessel-Lied. Po II. svetovni vojni pa je bila leta 1952 v takratni Zahodni Nemčiji sprejeta kot državna himna samo 3. kitica te pesmi z začetnimi verzi "Enotnost in pravico in svobodo za nemško domovino!". "S tem so se seveda izognili vsem zgoraj navedenim (z današnjega vidika) zelo problematičnim verzom iz 1. kitice in poudarili demokratični značaj Zahodne Nemčije. Od leta 1990 je 3. kitica Das Lied der Deutschen himna ponovno združene Nemčije," pokomentira Hajdinjak.

Sporna uporaba simbolov

[[image_1_article_73957]]

V sporno uporabo simbolov sodi tudi uporaba t.i. knežjega kamna na slovenskih tolarskih bonih, tj. predhodnikih pravih slovenskih tolarjev, ob osamosvojitvi leta 1991. Uporaba knežjega kamna, ki je nekoč stal ob Krnskem gradu/Karnburgu v današnji avstrijski zvezni deželi Koroški, kot slovenskega simbola je, po mnenju sogovorinka, sporna že iz zgodovinskega vidika. "Na tem kamnu so namreč morda pred 9. stoletjem ustoličevali kneze večinsko slovanske kneževine Karantanije in gotovo pred 14. stoletjem v slovenskem jeziku ustoličevali vojvode tudi nemško govoreče Koroške," pove.

Nadaljuje, da sta problema pri tem dva: da karantanski Slovani še niso bili Slovenci in, da je bilo ozemlje Karantanije večinoma na ozemlju današnje države Avstrije. "Zato je uporaba knežjega kamna povzročila negativne odmeve v danes večinsko nemško govoreči avstrijski zvezni deželi Koroški. Ponovno se je ta zaplet ponovil leta 2006, ko je bila sprejeta odločitev, da bo na slovenskih kovancih za 2 centa upodobljen knežji kamen," izpostavi.

Odziv Mestne občine Maribor

Mestna občina Maribor je v odzivu poudarila pomen dialoga in dobrososedskih odnosov z avstrijsko Štajersko. Odziv objavljamo v celoti.

Mestna občina Maribor spoštuje zgodovinsko in kulturno dediščino regij, vendar hkrati poudarja pomen ozemeljske celovitosti in suverenosti. Himna Dachsteinlied, ki omenja območje ob Dravi, je del kulturne simbolike avstrijske Štajerske, vendar Mestna občina Maribor pri tem izpostavlja potrebo po preudarnem ravnanju, zlasti ko gre za simboliko, ki lahko sproži razprave o občutljivih zgodovinskih vprašanjih.

Dejanje avstrijske deželne vlade vidimo predvsem kot simbolično, vendar poudarjamo potrebo po dialogu in medsebojnem spoštovanju, da se izognemo napačnim interpretacijam, ki bi lahko vplivale na odnose med Slovenijo in Avstrijo.

Maribor si kot mesto ob meji prizadeva za ohranjanje dobrih odnosov in čezmejnega sodelovanja z avstrijsko Štajersko. Mestna občina Maribor ostaja zavezana dobremu čezmejnemu sodelovanju z avstrijsko Štajersko, ki temelji na vzajemnosti, skupnih evropskih vrednotah in skupnih projektih, kot so trajnostni razvoj, turizem in gospodarsko sodelovanje. To sodelovanje je ključnega pomena za krepitev dobrososedskih odnosov in je obojestransko koristno.

Do tega trenutka Mestna občina Maribor ni vzpostavila neposrednega stika z avstrijsko Štajersko v zvezi s tem vprašanjem, vendar je pripravljena podpreti vse pobude, ki spodbujajo strpen dialog in razumevanje med obema regijama. Pomembno je, da v teh vprašanjih ostanemo zavezani načelom sodelovanja in iskanju skupnih rešitev. 

Štajerska vlada pod vodstvom deželnega glavarja Maria Kunaska sicer poudarja, da gre za simbolno dejanje, primerljivo z drugimi avstrijskimi zveznimi deželami, a kritiki menijo, da predlog himne odpira stare rane in spodbuja politične napetosti. Z vprašanjem himne se bodo morali ukvarjati tudi slovenski predstavniki, ki jih čaka iskanje rešitev na ravni diplomatskega dialoga.

Hajdinjak zaključi z 'utopičnim' sklepom

"Želel bi si, da Dachsteinlied kljub sporni uporabi v 20. stoletju, ne bi pomenil v Slovenski Štajerski pesem, ki pomeni željo naših severnih sosedov po našem ozemlju. To bi seveda bilo lažje doseči, če bi v Sloveniji imeli regije ("dežele"), ki bi temeljile na zgodovinskih osnovah. Kot je znano v Sloveniji nimamo takšnih regij, še več: v Sloveniji sploh nimamo regij," povzame.

"Verjamem, da bi bilo dobro, da tako v Sloveniji kot Avstriji dojamemo, da knežji kamen ni ne samo slovenski in ne samo avstrijski, pač pa skupen zgodovinski spomenik in simbol. Glede na to, da sta letošnja evropska prestolnica kulture Nova Gorica v Sloveniji in Gorica v Italiji, verjamem, da bo prej ko slej kaj podobnega možno tudi med avstrijsko zvezno deželo Štajersko in Slovensko Štajersko/Slovenijo," zaključi.