V zvezi z načrtovanim projektom Črpalne hidroelektrarne Kozjak (ČHE) smo se obrnili na Civilno iniciativo Za Kozjak, kjer so nam predstavili ključne pomisleke in stvari, ki jih pri projektu najbolj motijo.

Slaba informiranost s strani investitorjev

V letu dni odkar so se začeli konkretnejši pogovori o izgradnji črpalne hidroelektrarne, so investitorji izvedli eno javno predstavitev na treh lokacijah v občini Selnica ob Dravi. »Točno leto dni mineva od prve predstavitve. Takrat je bil prisoten le en od investitorjev, tako da so prebivalci, lastniki zemljišč ostali brez pravih informacij in brez številnih odgovorov. Obljubljene so bile nadaljnje predstavitve tudi drugih krajih in tudi s soinvestitorjem ELES. Žal investitorja takih javnih predstavitev in soočenj s prebivalci in lastniki zemljišč nista organizirala,« nam pojasni Katja Beck Kos iz Civilne iniciative Za Kozjak.

CI za Kozjak med tem načrtuje že tretjo javno predstavitev, kjer bodo prebivalce ponovno seznanili s postopki, posledicami projekta, argumenti, dobrimi alternativami. 

Civilna iniciativa je med drugim tudi precej kritična do Dravskih elektrarn Maribor, ki bi po njihovem mnenju morale narediti javno predstavitev, ne zgolj na sedežu družbe vzpostaviti info točke: »Žal vzpostavitev ene info točke na sedežu družbe DEM zagotovo ni prava pot investitorjev za vzpostavitev pozitivnega odnosa med investitorjem in lokalnim prebivalstvom ter lastniki,« dodajo.

Civilna iniciativa nikoli ne bo soglašala z nekaterimi projekti

Kot še odločno zatrdijo na Civilni iniciativi, sami nekaterim projektom nikoli ne bodo dali zelene luči: »Vse kar lahko naredimo je, da kot lokalno prebivalstvo investitorje, ministrstva, vlado RS in soglasodajalce argumentirano opozarjamo na posledice takšnega projekta in ponudimo dobre alternative.«

[[image_1_article_74865]]

Civilna iniciativa tako ne nasprotuje trajnostnim oblikam pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, a izbira tiste, ki ne uničujejo narave in najmanj ogrožajo zdravje ljudi.

Obstajajo številne alternativne možnosti

Prebivalci Kamnice tako odločno izrazijo nasprotovanje načrtom investitorjev (DEM in ELES) pri umeščanju daljnovoda 2x400Kv dolžine 21 km preko Kozjaka od Selnice, Slemena, Srednjega, Mediča, Kamnice, Rošpoha, Vinarja do Dragučove, saj »predstavlja v nebo vpijoč primer nedopustnega prostorskega načrtovanja.«

»Nasprotujemo načinu kako DEM in ELES na hitro in brez posveta s prebivalci, projekt umeščajo v naše okolje in nam onemogočajo izbiro lastne trajnostne prihodnosti, za katero smo se odločili,« CI Za Kozjak o ČHE Kozjak.

Obenem pa Kamničani poudarijo, da ne nasprotujejo trajnostnim oblikam pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, a izberejo tiste, ki ne uničujejo narave in najmanj ogrožajo zdravje ljudi. »Nasprotujemo načinu, kako DEM in ELES na hitro in brez posveta s prebivalci, projekt umeščajo v naše okolje in nam onemogočajo izbiro lastne trajnostne prihodnosti, za katero smo se odločili,« dodatno pojasnijo, zakaj se s projektom absolutno ne strinjajo.

Projekt bo posegel v naravni habitat

Na Kozjaku želita investitorja DEM in ELES vzpostaviti 21 kilometrov dolg ter vsaj 80 metrov širok golosek gozdov na področju od Selnice, preko Slemena, Kamnice, Rošpoha do Dragučove, kar je okoli 100 hektarjev gozda za traso daljnovoda ter okoli 70 hektarjev gozda za akumulacijsko jezero. »To ogroža habitat številnim živalskim in rastlinskim vrstam na tistem območju,« so kritični pri CI.

Obenem se načrtuje 2x400 kV daljnovod »Po trasi, ki vodi po neokrnjeni naravi, preko hiš in neposredno skozi naselja. V tujini morajo biti tovrstni daljnovodi primerno in varno oddaljeni od hiš in naselij. Gre za priporočila zdravstvenih inštitucij in bivanjskih načrtovalcev, najmanj od 150m vse do 600m oddaljenosti, ali pa morajo biti vkopani v zemljo,« pojasnijo na Civilni iniciativi.

[[image_2_article_74865]]

Na tem območju je med drugim razpršenih več kmetij, ki se oskrbujejo z vodo iz lastnih zajetij. »Goloseki gozdov za potrebe daljnovoda pa bi iz leta v leto bolj plazoviti Kozjak, ogrozili do morebitnih neslutenih razsežnosti,« dodajo.

Investitorji prebivalce ne vključujejo v projekt

Civilno iniciativo med drugim najbolj zmoti to, da kljub številnim javnim pozivom investitorji niso organizirali niti ene predstavitve projekta za prebivalce KS Kamnica. Po besedah CI naj bi investitorji obiskovali privatna zemljišča prebivalcev brez njihove vednosti: »Prebivalstvo in večino lastnikov zemljišč investitorja ignorirata in jih sploh ne vključujeta v postopke. Državni podjetji DEM in ELES ter posredno država Slovenija, zavestno kršijo Aarhuško konvencijo,« so ostri pri CI Za Kozjak.

»DPN ali državni prostorski načrt, na katerega se izgovarja investitor, pomeni le načrtovan infrastrukturni koridor, ne pa obstoječi infrastrukturni koridor. Obstoječi infrastrukturni koridor je lahko edino koridor, kjer že potekajo daljnovodi, kablovodi in kjer je zaradi tega že degradirano območje,« dodajo pri CI.

Projekt vreden več sto milijonov

Obenem pa gre za projekt z ogromnim vložkom. Sprva ocenjena vrednost projekta je bila 160 milijonov leta 2011. Dandanes bi se naj podražilo že na okoli 600 milijonov. Trasa daljnovoda pa znižuje vrednost nepremičnin in zemljišč neposredno ob trasi.

Glavni motiv Civilne iniciative Za Kozjak ostaja: »Alternativa obstaja«

Iz Civilne iniciative Za Kozjak še dodajo, da obstaja alternativa, h kateri stremijo tudi sami: »Vkopan kablovod, lahko je tudi daljnovod, po že obstoječem energetskem koridorju ELES-a v dolini, kot to jasno narekuje Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050, sprejeta z resolucijo v DZ dne 28.junija 2023, v sedanji sestavi poslancev DZ.« Celoten projekt bi se na ta način podražil zgolj za nekaj odstotkov.