Glede načrtovanega projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak sta se na nas obrnili Civilna iniciativa Za Kozjak in Ekološko društvo Za Kozjak. V nadaljevanju objavljamo njihove odgovore na novinarska vprašanja (nelektorirano in v celoti). 

Kakšna je vaša vloga v projektu?

Vloga Civilne iniciative za Kozjak in Ekološkega društva Za Kozjak je zaščita zdravja ljudi, narave in lokalnih skupnosti pred nedopustnimi posegi, ki jih prinaša projekt ČHE Kozjak. Smo glas prebivalcev, ki so bili izključeni iz postopkov soodločanja. Naše poslanstvo je zagotavljanje, da se projekt izvaja v skladu z zakonodajo, trajnostno in s transparentnim vključevanjem javnosti.

Opozarjamo na škodljive vplive projekta, kot so uničevanje habitatov, ogrožanje zdravja zaradi elektromagnetnega sevanja, uničenje vodnih virov, drastično zmanjšanje vrednosti nepremičnim, kršitve Aarhuške konvencije in Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050. Podajamo tudi smiselne in alternativne predloge, kot je npr, vkopan kablovod po obstoječem energetskem koridorju v dolini, s katerim ne bi uničevali narave, ne ogrožali zdravja in tudi ne bi bilo potrebno seliti ljudi.

Kako ocenjujete dosedanje aktivnosti v okviru projekta?

Dosedanje aktivnosti so izrazito sporne. Projekt temelji na zastareli ideji iz 70. let, ki zanemarja sodobne okoljske standarde. Pristojna ministrstva so v preteklosti zaobšla zahteve javnosti, kot je uporaba podzemnih kablov za visokonapetostne vode. Investitorja (DEM in ELES) prebivalce ignorirata, ne vključujeta v postopke, kršita Aarhuško konvencijo in Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050. Javne predstavitve so bile organizirane le v občini Selnica ob Dravi, in še to zelo omejeno, v Kamnici pa le na pobudo Civilne iniciative Za Kozjak. Poleg tega sta investitorja obiskovala privatna zemljišča brez dovoljenj in brez informacij o namenu teh aktivnosti. V več primerih tudi brez pisnih soglasij in prisotnosti lastnikov zemljišč sta izvajala predhodne raziskave in celo količenja zasebnih zemljišč.

Na kak način poteka komunikacija z Dravskimi elektrarnami? Kakšno je sodelovanje?

Komunikacija z investitorjema je zelo omejena, izključno z nekaj lastniki zemljišč. Kljub temu, da projekt obsega trajne in nepopravljive posege v naravo in življenje ljudi, prebivalstvo in lokalni lastniki zemljišč niso ustrezno obveščeni in vključeni. Doslej je bila organizirana le ena predstavitev, ki pa ni vključevala vseh strani. Investitorja uporabljata plačane oglase in plačane enostranske PR objave v medijih za ustvarjanje javnega mnenja, kar kaže na pomanjkanje odprtega dialoga in gre za zavestno zavajanje javnosti.

Kaj je v tem projektu za vas najbolj sporno? Kakšni so vaši predlogi?

Najbolj sporne točke projekta so:

- Uničenje naravnih habitatov. Na hribovitem in gozdnatem Kozjaku želita DEM in ELES vzpostaviti kar 21 km dolg in 80 - 100 m širok golosek (preko 200 hektarjev gozda samo za traso daljnovoda in dodatnih 70 hektarjev gozda za akumulacijsko jezero) in tako ogroziti habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst. Gre za nedopusten poseg v plazovitem Kozjaku, kjer se prebivalci vsakoletno soočajo z vse številčnejšimi in vse obsežnejšimi plazovi. Vsaj 80 metrov široki goloseki gozdov, v dolžini preko 21 km in postavitev preko 70 stebrov, nepredstavljive višine kar 46-57 metrov, predstavljajo upravičen strah prebivalcev in veliko nevarnost pred morebitno katastrofo ob napovedih vremenskih ujm v prihodnje.

- Tveganje za zdravje. Za distribucijo DEM in ELES načrtujeta najmočnejši, kar 2x400 kV daljnovod po trasi, ki vodi po neokrnjeni naravi, preko hiš in neposredno skozi naselja. V tujini morajo biti tovrstni daljnovodi primerno in varno oddaljeni od hiš in naselij (priporočila zdravstvenih institucij in bivanjskih načrtovalcev najmanj od 150 m pa vse do 600 m oddaljenosti) ali pa vkopani v zemljo - kablovodi.

V Sloveniji so dovoljena elektromagnetna sevanja določena pri 10 µT izključno v okolici vrtcev, šol, bolnišnic, parkov … medtem pa je v državah, ki resnično skrbijo za zdravje ljudi in še posebej za zdravje otrok, takšna meja elektromagnetnega sevanja določena pri največ 0,4 µT (Nizozemska, Danska).

Psihični pritisk že 16 let najeda zdravje ljudi, ki ves ta čas trpijo ob mislih, da bodo primorani zapustiti svoje domove pod predvidenim zajetjem in na trasi daljnovoda. Tistim, neposredno ob trasi daljnovoda, pa, ker bi jim vrednost nepremičnin padla za vsaj 70-80 % današnje vrednosti. Vrednost nepremičnine je močno zmanjšana tudi izven koridorja - sevanje je namreč zaznano tudi 200 meterov proč od daljnovoda in tako vpliva tudi na zdravje ljudi, ki ne živijo v neposredni bližini trase.

Vse to predstavlja bistven poseg v posameznikovo integriteto in pravice in tako državni prostorski načrt neposredno krši pravice. Zato je toliko bolj pomembno, da je pri tovrstnih posegih potrebno prisluhniti prebivalstvu, saj gre za trajen in nepopravljiv poseg v vse omenjeno.

- Uničenje vodnih virov. Na območju Kolarjevega vrha bi izgradnja akumulacijskega jezera trajno poškodovala zajetja pitne vode, od katerih je odvisno več deset kmetij. Že s sondiranjem za raziskave in nato z načrtovanim 60 ha velikim asfaltiranim dnom akumulacijskega jezera grozi prebivalcem trajno uničenje oskrbe s pitno vodo, ki je ustavna pravica.

- Načrtovan daljnovod krši Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050: Strateški akt je bil z resolucijo sprejet v DZ RS dne 28. junija 2023, v sedanji sestavi poslancev DZ! V točki 6.4. najpomembnejši strateški akt o prostorskem razvoju Slovenije določa: »6.4 Energetska omrežja se prednostno umeščajo znotraj že obstoječih infrastrukturnih koridorjev.«

V dolini reke Drave že obstoji obsežen elektroenergetski infrastrukturni koridor po katerem poteka več visokonapetostnih daljnovodov za potrebe hidroelektrarn na reki Dravi. Tudi čez južno pobočje Kozjaka že poteka elektroenergetski infrastrukturni koridor, po katerem poteka en visokonapetostni 110 kV daljnovod.

DEM in ELES pa sedaj načrtujeta gradnjo novega, tretjega infrastrukturnega elektroenergetskega koridorja čez pobočje Kozjaka. NEDOPUSTNO! Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

- Neekonomičnost. Projekt ČHE Kozjak se je iz predvidenih 160 mio eur leta 2010 podražil na danes že vsaj 600 mio eur, kot smo pred kratkim izvedeli iz medijev. Le kako bi bil danes ekonomičen, če je bil že leta 2011 neekonomičen pri 160 mio eur?! Vsi izračuni so/bodo zagotovo pripravljeni na zelo trhlih predvidevanjih cene elektrike med leti 2035-2040 in to na vse bolj špekulativnih borzah električne energije.

Le kateri energetski ekonomist »vedeževalec« pripravlja (ali je že pripravil?) in bo z vso osebno odgovornostjo podpisal oceno ekonomičnosti projekta? Zgroženi smo tudi nad informacijami, da naj bi bila to le prva ČHE, izmed 5 ali 6 dodatnih, ki jih imata investitorja DEM in ELES menda namen graditi od Kozjaka vse do Košenjaka v Dravski dolini.

Za daljnovod obstaja zdravju in naravi veliko primernejša alternativa – vkopan kablovod;

- pomeni le 8 m varovalni pas okrog vkopanega kablovoda po že obstoječem energetskem koridorju DEM in ELES-a v dolini (obstoječi koridorji navedeni zgoraj) ali pa se ga lahko položi v reko Dravo;

- ne ogroža zdravja ljudi in živali v takšni meri kot daljnovod – elektromagnetno sevanje se prepolovi!

- ni 200 ha golosekov gozda čez plazoviti Kozjak in dodatno ne povečuje dodatnih nevarnosti erozij

- ni potrebnih odkupov zemljišč, stanovanjskih hiš (domov), nadomestnih gradenj in selitev ljudi.

Po izjavah investitorjev bi kablovod za nekaj % podražil celotno investicijo ČHE Kozjak. Če naj bi celotna investicija stala menda okrog 600 mio evrov, bi torej to pomenilo dodatnih cca. 20-30 mio evrov, če bi namesto v daljnovod investirali v kablovod v obstoječem energetskem koridorju v dolini, kot to tudi jasno narekuje Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050. Za dodatnih nekaj mio evrov bi ohranili Kozjak, njegovo naravo, živali in zdravje ljudi, ter ne bi bilo potrebno seliti ljudi!

Ob tem bi citirali dr. Matjaža Perca, profesorja fizike na UM, enega najbolj citiranih fizikov na svetu, katerega izjava je bila podana na Javnem posvetu CI za Kozjak, dne 13. 6. 2024: »Ni ga hujšega, kot če imajo državljani občutek, da živijo v državi, kjer jih nihče ne sliši in upošteva in jim čez glave napelje daljnovode. Čas je, da Slovenija postavi zdravje ljudi pred interese kapitala.«

Katere aktivnosti pripravljate v nadaljevanju?

Pripravljamo vse pravne ukrepe in argumentirane pritožbe zaradi kršitev Aarhuške konvencije, Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 in drugih zakonodajnih predpisov. Nadaljevali bomo z ozaveščanjem javnosti in povezovanjem z drugimi civilnimi iniciativami po Sloveniji, saj gre za problem širših razsežnosti. Če nas pristojne institucije ne bodo upoštevale, smo pripravljeni uporabiti tudi ukrepe državljanske nepokorščine, da zaščitimo naravne habitate in življenje ljudi.