Ker Pohorje ni homogena, administrativno enotna celota, temveč razgiban prostor več občin, se zastavlja vprašanje: ali je raba pojma Mariborsko Pohorje z Arehom, ki ga pri svojih promocijskih aktivnostih uporablja Javni holding Maribor, vedno vsebinsko in prostorsko korektna.
V nadaljevanju prispevka bomo skušali z več različnimi sogovorniki pojasniti, kje so dejanske meje posameznih delov Pohorja in kako poimenovanje vpliva na prepoznavnost, razvoj in občutek pripadnosti drugih lokalnih skupnosti. Zanimalo nas tudi, kako ime vpliva na razpise, črpanje sredstev, skupne regijske projekte in enakomeren razvoj Pohorja kot celote.
Javni holding Maribor: Krovna znamka Pohorja že obstaja, menjava imena za zdaj ni v ospredju
V javni in promocijski komunikaciji JHMB pogosto uporablja pojem Mariborsko Pohorje z Arehom. Kako v holdingu definirate ta pojem – gre za geografsko, upravno ali predvsem operativno-turistično oznako?
Gre za kombinacijo vsega omenjenega. Smučarske proge in žičniške naprave, ki jih upravlja podjetje Marprom iz Skupine JHMB, se nahajajo tako na Mariborskem Pohorju kot Arehu in oba sektorja tudi povezujejo v zaokroženo destinacijo. Od tod ime smučišča oziroma celoletnega gorskega središča Mariborsko Pohorje z Arehom.
Ali se pri poimenovanju smučarskih prog in območij opirate na upravne meje občin ali na zgodovinsko uveljavljeno rabo izrazov?
Pri poimenovanju posameznih smučarskih prog za zdaj ohranjamo zgodovinsko uveljavljena imena.
Kako komentirate dejstvo, da se del območij, ki so vključena v smučarsko ponudbo, prostorsko nahaja izven Mestne občine Maribor, na primer na območju občine Ruše?
Smučarske proge in žičniške naprave Mariborskega Pohorja z Arehom ležijo na območju Mestne občine Maribor in Občine Ruše, s katerima upravljavec dobro sodeluje. S strani MO Maribor ima podeljeno koncesijo do 25. 1. 2032 za graditev krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju in izvajanje gospodarske javne službe prevoza potnikov po žičniški napravi ter za graditev žičniških naprav za prevoz oseb s preostalimi žičniškimi napravami na Mariborskem Pohorju.
Občina Ruše pa je Marpromu podelila koncesijo do 21. 12. 2031 za graditev obstoječih žičniških naprav za prevoz oseb v občini Ruše na Areškem Pohorju za žičniške naprave Partizanka 1, Cojzarica 1, Žigart, Ruška in Areh.
Ali menite, da izraz Mariborsko Pohorje dovolj jasno odraža dejansko razdelitev Pohorja med več občin, ali gre predvsem za prepoznavno blagovno znamko?
Mariborsko Pohorje predstavlja že uveljavljeno znamko tudi v tujini, Areh pa je bil dodan v ime smučišča prav z geografskega vidika. Gre namreč za pomemben del smučišča, ki se nahaja v občini Ruše.
Ste morda razmišljali o bolj vključujočem ali natančnejšem poimenovanju, ki bi v večji meri upoštevalo tudi druge dele Pohorja?
V sklopu sodelovanja v združenju Partnerstvo za Pohorje že imamo krovno znamko celotnega Pohorja, ob tem pa podznamke po posameznih destinacijah. Trenutno zato ne vidimo razlogov za menjavo obstoječega poimenovanja, seveda pa ne zavračamo te možnosti, če nas bodo okoliščine privedle do potrebe po spremembi.
Skupna blagovna znamka vseh pohorskih središč se imenuje Pohorje, osvobodi misli (www.pohorje-slovenija.si).
Kako pomembno se vam zdi poimenovanje Pohorja v kontekstu dolgoročnega razvoja turizma in sodelovanja z okoliškimi občinami?
Zelo pomembno. V prihodnje želimo ohranjati močno identiteto Mariborskega Pohorja z Arehom, ki trenutno nastopa z lastno znamko Visit Pohorje. Pri tem obstaja tudi možnost njene posodobitve, če bomo zaznali, da bi s tem še izboljšali prepoznavnost destinacije. Hkrati bomo še naprej tvorno sodelovali v širšem okviru strategije Partnerstva za Pohorje, ki objema številne občine na tem območju.
Občina Ruše: Predlagamo ločeno poimenovanje
Kako v občini Ruše prostorsko in vsebinsko opredeljujete območja Pohorja, ki sodijo v vašo občino?
V občini Ruše območje Pohorja, ki sodi v našo občino, poimenujemo Ruško Pohorje. Tako je poimenovano tudi v prostorskih aktih občine, in sicer v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV, št. 26/10 in naslednji), kjer se območje hribovitega dela občine opredeljuje kot Območje odprtega prostora Ruškega Pohorja. Zajema pretežni del naselij Log, Smolnik in Fala na desnem bregu Drave, celotno naselje Lobnica ter južne dele naselij Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše, ki segajo na obronke Pohorja.
Ali sami uporabljate pojem Ruško Pohorje in kaj ta pojem pomeni v smislu lokalne identitete in zgodovinske rabe?
Da, v občini Ruše pojem Ruško Pohorje dosledno uporabljamo. Ne gre zgolj za naravnogeografsko poimenovanje, temveč za izraz, ki je globoko zasidran v lokalni identiteti, zgodovinskem razvoju in narodni zavesti prebivalcev. Pojem je tesno povezan z razvojem steklarstva, tradicionalnimi oblikami gospodarjenja z gozdom, pomembnimi dogodki iz časa prve in druge svetovne vojne ter z bogatim literarnim in kulturnim izročilom območja.
Pomembno mesto ima tudi športna in rekreativna raba prostora, saj se prav na ruškem delu Pohorja nahajajo najlepša in najbolj prepoznavna smučišča.
Kako gledate na dejstvo, da se v širši javnosti in medijski komunikaciji ti deli Pohorja pogosto vključujejo pod pojem Mariborsko Pohorje z Arehom?
Takšno vključevanje območja Ruškega Pohorja pod poimenovanje Mariborsko Pohorje z Arehom ocenjujemo kot skrajno neustrezno. Gre za posploševanje, ki briše prostorske, zgodovinske in identitetne razlike posameznih delov Pohorja, na kar smo že večkrat opozorili akterje tega poimenovanje (Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, Marprom). Kot primer lahko navedemo tudi nekatere turistične predstavitve in karte, kjer prihaja do nejasnega ali napačnega poimenovanja posameznih območij.
Menite, da takšno poimenovanje vpliva na prepoznavnost Ruš kot pohorske destinacije ter na razvojne in turistične priložnosti občine?
Na to smo že večkrat opozorili Regionalno razvojno agencijo za Podravje - Maribor in javno podjetje Marprom, ki destinacijo trži pod tem imenom. Predlagali smo in še vedno predlagamo ločeno poimenovanje Mariborsko Pohorje in Ruško Pohorje. Takšno poimenovanje po našem mnenju negativno vpliva na turistično prepoznavnost občine Ruše, hkrati pa prezre ljudi - Rušane -, ki na tem delu Pohorja živimo in z njim rastemo.
Rušani smo ponosni na »naš« del Pohorja, ki ga poznamo pod imenom Ruško Pohorje. To ni zgolj ime, temveč del naše identitete in vsakdanjega življenja. Ta del za domačine pomeni prostor rekreacije, prostor dela, gospodarjenja z gozdovi, pa tudi prostor medgeneracijskega prenosa znanja in odnosa do narave. Tako je že iz generacije v generacijo.
S poenotenjem poimenovanja v Mariborsko Pohorje z Arehom se briše lokalna identiteta Ruš in okoliških krajev, ki imajo s Pohorjem dolgo in samostojno vez. Imena niso le oznake na zemljevidu, temveč nosijo zgodovino, pripadnost in občutek doma.
Zato je pomembno, da se pri poimenovanju in razvoju turističnih destinacij upošteva tudi pogled skupnosti, ki s tem prostorom – z Ruškim Pohorjem – živi že generacije. Če bi bilo ta del Pohorja treba tržiti pod enim skupnim imenom, bi bilo primerno poimenovanje Vzhodno Pohorje.
Ali ste se o vprašanju poimenovanja Pohorja v preteklosti že pogovarjali z drugimi občinami ali upravljavci infrastrukture?
Da. O vprašanju poimenovanja Pohorja smo se v preteklosti pogovarjali tako z upravljavci infrastrukture kot z razvojnimi agencijami in drugimi deležniki, pri čemer si prizadevamo za rešitve, ki bodo upoštevale lokalne identitete in prostorsko raznolikost Pohorja.
[[image_1_article_84671]]
RRA Podravje - Maribor: Ključno je, da Pohorje prvenstveno nagovarjamo kot enotno destinacijo
Kako na RRA Podravje - Maribor gledate na Pohorje z vidika regionalnega razvoja? Kot na enoten prostor ali kot na območje več razvojno različnih celot?
Na RRA Podravje - Maribor Pohorje z vidika regionalnega razvoja razumemo kot enoten funkcionalni prostor, ki pa je hkrati sestavljen iz več razvojno in identitetno raznolikih območij. Prav ta raznolikost predstavlja njegovo dodano vrednost, obenem pa zahteva usklajen pristop pri načrtovanju razvoja. Leta 2020 je bilo vzpostavljeno Partnerstvo za Pohorje (PzP) z jasnim ciljem povezovanja ključnih deležnikov ter dolgoročnega razvoja Pohorja kot celote, ob hkratnem spoštovanju lokalnih posebnosti posameznih območij.
Se vam zdi poimenovanje Mariborsko Pohorje z Arehom ustrezno? Del območja se namreč nahaja tudi v občinah Ruše, Hoče – Slivnica, Slovenska Bistrica?
Zavedamo se, da je identiteta Pohorja zgodovinsko in prostorsko razpršena ter močno povezana z lokalnimi skupnostmi. Poimenovanja, kot so Mariborsko Pohorje z Arehom, Rogla, Kope in podobna, so v veliki meri rezultat vsakdanje rabe in navezave na mikrolokacije, ki jih prebivalci in obiskovalci spontano uporabljajo. Ta poimenovanja so zato naravna in razumljiva v lokalnem kontekstu, čeprav območje Pohorja presega meje posameznih občin.
Ali ima poimenovanje posameznih delov Pohorja vpliv na pripravo regijskih projektov, razpisov in razvojnih strategij?
Parcialna poimenovanja posameznih delov Pohorja nimajo neposrednega vpliva na pripravo regijskih projektov, razpisov ali razvojnih strategij. Pri tem izhajamo iz celostnega pogleda na Pohorje kot skupen razvojni prostor. Ravno nasprotno – skozi Partnerstvo za Pohorje si prizadevamo povezovati partnerje k skupnemu cilju, iskati sinergije in naslavljati razvojne izzive, ki so skupni širšemu območju Pohorja, ne glede na lokalna poimenovanja ali administrativne meje.
Se vam zdi, da je v dosedanjem razvojnem diskurzu poudarek preveč na urbanem središču in premalo na obrobnih delih Pohorja?
V preteklosti je bil razvojni fokus pogosto močneje usmerjen v urbana središča, kar pa se v zadnjih letih postopno spreminja.
Vedno več pozornosti se namenja tudi obrobnim in manj prepoznavnim delom Pohorja, zlasti v kontekstu trajnostnega turizma, ohranjanja narave in razvoja lokalnih skupnosti.
Cilj prihodnjih razvojnih usmeritev je bolj uravnotežen razvoj celotnega območja Pohorja. Želeli bi izpostaviti tudi vzpostavitev in delovanje Regijskega parka Pohorja, enega izmed naravovarstveno najvrednejših območij Slovenije in Evrope, katerega ovršni del je zavarovan kot Regijski park Pohorje.
Kako pomembna je po vašem mnenju usklajena terminologija pri dolgoročnem načrtovanju trajnostnega razvoja Pohorja?
Usklajena terminologija je izjemno pomembna predvsem pri strateškem komuniciranju in gradnji enotne blagovne znamke Pohorje. Tudi v tujini lahko najdemo dobre prakse, kjer se večje, raznoliko območje navzven dosledno predstavlja z enim imenom, kar zmanjšuje zmedo in povečuje prepoznavnost med obiskovalci. Ključno je, da Pohorje prvenstveno nagovarjamo kot enotno destinacijo, pri čemer se zavedamo, da je to dolgoročen proces, ki zahteva postopno spreminjanje miselnosti, usklajevanje deležnikov in čas. Gre za tek na dolge proge, a nujen korak k trajnostnemu in prepoznavnemu razvoju območja.
