Šentilj

Čez dobro leto že hitreje z vlakom iz Maribora v Šentilj

Gabrijel Toplak, 10.03.19 ob 06:05

Razvoj železniške postaje Maribor je planiran v smeri potniške postaje, kjer bodo tovorni vlaki čez postajo izvajali le prevoze, ustavljali pa se bodo na železniški postaji Maribor Tezno.

Železniška proga Maribor-Šentilj, ki je dolga skoraj 16 kilometrov in ni več tehnično ustrezna, je od lanskega avgusta del gradbišča. Direkcija RS za infrastrukturo, kot smo že poročali, je namreč sredi izvedbe projekta nadgradnje te trase železniške proge, izbrani izvajalci del v vrednosti skoraj 45 milijonov evrov pa so Pomgrad, SŽ–ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba.

Nova predor Pekel in viadukt Pesnica

Iz službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za infrastrukturo so sporočili: »Izvedba del na obstoječi trasi in železniških postajah se je pričela v avgustu lani in se bo zaključila predvidoma sredi leta 2020, medtem ko bo izvedba del za novo traso – predor Pekel, nadvoz Pesnica zaključena v letu 2022.«

Nadgradnja 15,5-kilometrskega obstoječega tira

O projektu nadgradnje železniške proge Maribor-Šentilj in trenutnih aktivnostih pojasnjujejo, da bo izvedena nadgradnja 15,5-kilometrskega obstoječega tira, železniških postaj Maribor Tezno, Maribor, Pesnica, Šentilj in postajališča Cirknica ter vozne mreže. Obenem bodo uredili še signalnovarnostne naprave in ustrezne protihrupne zaščite in križanj cest z železnico, povečali nosilnosti proge na kategorijo D4 (22,5 t/os), rekonstruirali obstoječi predor Šentilj in tudi novo traso za bodočo dvotirnost na odseku Počehova–Pesnica.

Optimizacija železniških postaj Maribor in Tezno

O železniških postajah Maribor in Tezno pa: »V sklopu projekta bosta izvedeni tudi optimizaciji omenjenih železniških postaj. Razvoj železniške postaje Maribor je planiran v smeri potniške postaje, kjer bodo tovorni vlaki čez postajo izvajali le prevoze, ustavljali pa se bodo na železniški postaji Maribor Tezno.«

Tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada

Z izvedbo nadgradnje proge se bo kategorija proge glede na osno obremenitev povečala s kategorije C3 (nosilnost 20 t/os) na D4 (nosilnost 22,5 t/os), višje bodo tudi hitrosti vlakov, ki bodo znašale do 120 kilometrov na uro. »S tem se bo skrajšal čas potovanja, povečala se bo prepustna zmogljivosti iz 63 vlakov na dan na 84 ter prevozna zmogljivost iz 7,1 milijona ton/leto na 9,89 milijona. Z modernizacijo in obnovo proge v skladu z evropskimi standardi pa se bo povečala tudi stopnja varnosti prometa, saj se bo zagotovila ustrezna protihrupna zaščita (izvedba protihrupnih ograj ter izvedba pasivne protihrupne zaščite),« pojasnjujejo in zaključujejo, da je ocenjena vrednost investicije 253,7 milijonov evrov, predvideno pa je tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini 101 milijon evrov.

Gradnja v okviru Južne železnice med Dunajem in Trstom

Sicer pa ima omenjena železniška proga zgodovinsko vrednost, saj je bil odsek zgrajen že leta 1846 v okviru gradnje Južne železnice med Dunajem in Trstom. Proga poteka skozi območje Slovenskih goric in pelje skozi dva predora ter ustavlja na dveh postajah in dveh postajališčih. Je tudi odsek glavne železniške proge Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja, je del koridorja Xa (Gradec-Maribor-Zagreb), poleg tega pa pomembna povezava z Luko Koper ter neposredna povezava Avstrije na V. pan-evropski koridor.