Helicobacter pylori se imenuje bakterija, ki je ena najpogostejših okužb pri človeku. Podatki razkrivajo, da je kar polovica svetovnega prebivalstva okužena s to bakterijo, v Sloveniji pa četrtina. Približno 80 odstotkov okuženih nima bolezenskih znakov, vendarle pa v določenih primerih, lahko ta bakterija povzroči številne težave. Danes je okužba v razvitih delih sveta manj pogosta, predvsem zaradi izboljšanja higiensko-socialnih razmer, razširjene uporabe hladilnika, ter odkritja uspešnega zdravljenja okužbe s to bakterijo.

Pravočasno odkritje lahko reši življenje

Po podatkih NIJZ-ja, je pravočasno odkritje in zdravljenje okužbe ključno za zmanjšanje pojavnosti s Helicobacter pylori okužbo povzročenih bolezni kot so razjede želodca in dvanajstnika, dispepsija, gastritis, MALT limfom in rak želodca. Ozdravitev okužbe s to bakterijo, v mlajši odrasli dobi zmanjša možnost nastanka raka želodca do 63 odstotkov.

Bakterija živi v želodcu

Bakterija Helicobacter pylori se je prilagodila življenju v želodcu in je v želodcih, ki izločajo veliko kisline, tako rekoč edina bakterija, ki je sposobna preživeti. Največ okužb želodca s to bakterijo se pripeti že od otroštva, vendar se po navadi ne razvije v kaj resnejšega. Le okoli 10 odstotkov okuženih z bakterijo, ima simptomatske težave kot so zgaga, slabost, slab zadah, napihnjenost in driska. Vsi ti simptomi lahko kažejo tudi na druge bolezenske težave, zato je pogosto težko takoj ugotoviti, če je zanje kriva bakterija.

Kako se okužba prenaša?

Način prenosa okužbe ni popolnoma jasen. Večina bakterij živi v ljudeh, zato je najverjetneje, da se povzročitelj z okužene osebe preseli na zdravo. Bakterijo lahko najdemo v izbruhani vsebini in tekočem blatu, kar nakazuje pot, po kateri se okužba prenaša.

Pogostost okužbe je večja v predelih, kjer prevladujejo slabše socialno-higienske razmere. V slabih bivalnih razmerah, brez tekoče in tople vode, pri velikih družinah v majhnih stanovanjih, ko skupaj spi več otrok v eni postelji, je tveganje za prenos okužbe veliko večje.

V nerazvitih predelih sveta se ljudje pogosto okužijo že v otroštvu, v razvitih državah pa je okužba pogostejša v odrasli dobi.

Težja bolezenska stanja

V primeru, da se človek slabo prehranjuje, kadi, ima velik stres, redno uživa alkohol ali pa redno jemlje protibolečinska zdravila ali zdravila proti strjevanju krvi, lahko okužba s Helicobacter Pylori vodi do resnejših bolezni, kot so kronično vnetje želodca, rane na želodcu ali dvanajstniku, pogostim bolečinam v trebuhu ali do raka na želodcu. Okužba s to bakterijo povzroča kar 89 odstotkov vseh primerov raka želodca.

Želodčna bakterija močno zmanjša naravno zaščito želodčne sluznice, zaradi česar je ta mnogo bolj dovzetna za različne dejavnike, ki povzročijo bolezen.

Kako odkrivamo okužbo s Helicobacter pylori?

Okužbe pri ljudeh, ki nimajo težav, načeloma ni treba ugotavljati, v primeru težav, pa jo lahko odkrijemo z invazivnimi in neinvazivnimi metodami.

Pri invazivnih metodah, kot je denimo gastroskopija, zdravnik z endoskopom pregleda zgornji del prebavil in odvzame košček želodčne sluznice. Vzorec želodčne sluznice se lahko že takoj po endoskopskem pregledu testira, da se potrdi ali izključi okužbo. Rezultat testa je na voljo že v pol ure. Bakterija se lahko odkrije tudi po pregledu koščka sluznice pod mikroskopom, le da je v tem primeru na rezultate potrebno počakati več dni.

Neinvazivna metoda odkrivanja okužbe je iskanje bakterije v izdihanem zraku, blatu ali krvi. Za najpogostejšo neinvazivno metodo se smatra urea dihalni test, ki je primeren tudi za nosečnice in otroke. Metode za odkrivanje okužbe s H. pylori ob jemanju zdravil, ki zavirajo izločanje želodčne kisline in antibiotikov, niso povsem zanesljive.

Zdravljenje okužbe

Okužba se po navadi zdravi s kombinacijo antibiotikov in drugih zdravil, medtem ko lahko zdravljenje traja od sedem do štirinajst dni. Priporoča se, da se test ponovi in preveri, če je bilo zdravljenje dejansko uspešno, saj lahko s tem drastično zmanjšate možnosti za nastanek raka na želodcu.

Strokovnjaki predvsem svetujejo, da se pacienti z zgoraj opisanimi težavami, obrnejo na svojega zdravnika in se ne poslužujejo testov iz lekarn, ki niso dovolj zanesljivi. Dosti je odvisno tudi od starosti pacienta, saj se že med starostjo med 35 – 40 let lahko pojavijo resne težave - iz tega razloga je priporočena gastroskopija, ki lahko hitreje določi diagnozo ali gre za rak želodca.