Zadnje obilno sneženje v Mariboru ni poskrbelo za nejevoljo le pri uporabnikih električnega omrežja, temveč tudi pri številnih voznikih. Po tem, ko so zimske službe uspele očistiti ceste, so se pojavile nove težave v obliki lukenj na cesti, ki so zadrževale vodo, pri tem pa povzročale težave voznikom, tako iz vidika udobja kakor tudi varnosti. Podjetje Nigrad je v tem času večje luknje sproti popravljalo, vendarle pa nastanek večjega števila lukenj po sneženju ni bilo zanemarljivo.      

Zakaj nastajajo luknje na cestah?

O vzrokih za nastanek t.i. lukenj oziroma udarnih jam, je za Maribor24 odgovarjal dr. Marko Renčelj iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Kot je razložil Renčelj, se takoj po izgradnji ceste prične proces poškodovanja, predvsem zaradi vpliva podnebja oziroma vremenskih vplivov na materiale, vgrajene v zgornje plasti voziščne konstrukcije. V večji meri gre za istočasne posledice tako prometnih kot tudi podnebnih oziroma vremenskih obremenitev.

Temperature in padavine so vzrok za nastanek škode

Po besedah vodje centra za prometne gradnje Renčelja, gre v primeru vremenskih vplivov praviloma za vpliv padavin in temperatur. Poznano dejstvo je namreč, da voda v kakršnikoli obliki (dež, kapilarni dvig, sneg) v večji ali manjši meri škodljivo vpliva na stanje vozišča in vgrajene materiale. Na drugi strani, kar se temperature tiče, so škodljive zlasti visoke in nizke temperature, ki posledično povzročajo poškodbe voziščne konstrukcije.

[[image_1_article_86772]]

Zimsko obdobje je še posebej kritično

Renčelj dodaja, da je zimsko obdobje kritično za ceste predvsem takrat, ko skozi razpokano vozišče pronica voda in ta v razpokah zmrzne. Ko se ti procesi ponavljajo, lahko tudi skozi več let, tako povzročene spremembe vodijo do porušitve večjih delov vozišča, pri tem pa nastanejo »luknje« oziroma udarne jame. Tako poškodovano vozišče seveda pomembno vpliva na varnost vožnje.

Luknje so rezultat postopnega propadanja vozišča

Po razlagi Renčelja, sneženje, tudi takšno, kakršnemu smo bili priča nedavno, ne uniči ceste, temveč proces propadanja zgolj pospeši.

»Luknje na cesti niso posledica enega samega sneženja, temveč rezultat postopnega propadanja vozišča skozi daljše obdobje. Ključno vlogo imajo voda, temperature in prometne obremenitve. Voda prodira v razpoke v asfaltu, pozimi pa v teh razpokah zmrzuje in se razteza. Ta proces se večkrat ponovi, kar postopoma oslabi strukturo vozišča. Ko se temu pridružijo še prometne obremenitve, predvsem težka vozila, pride do razpada zgornjih plasti in nastanka udarnih jam. Zima torej ne povzroči poškodb sama po sebi, ampak predvsem pospeši že obstoječe procese propadanja.«

Posipna sol ni poglavitni razlog za nastanek lukenj

Dr. Renčelj pojasnjuje, da se v primeru kemičnih materialov, za uporabo v zimski službi koristi predvsem natrijev in kalcijev klorid, bodisi samostojno ali v zmesi (suha sol, mokra sol, raztopine soli).

Materiali v voziščnih konstrukcijah so odporni na delovanje teh soli tako, da posipna sol ni glavni vzrok za nastanek lukenj na cestah.

Ob tem Renčelj dodaja, da lahko sol v določenih pogojih posredno vpliva na hitrost propadanja vozišča, predvsem tako, da povečuje prisotnost vlage in število ciklov zmrzovanja in taljenja, vendar pa brez predhodnih poškodb - kot so razpoke in oslabljena struktura vozišča - sama po sebi ne povzroča nastanka udarnih jam.

Primerne alternative soljenju cest ni

Na vprašanje, kaj bi bila primerna alternativa soljenju cest in ali bi le ta pripomogla k boljšemu stanju cest, je Renčelj pojasnil, da se še naprej priporoča uporaba raztopin soli (v različni koncentraciji), ki imajo določene prednosti, predvsem zaradi natančnejše kontrole porabljene količine ter enakomernejšega posipa na vozišču.

»Popolne alternative soljenju, ki bi bila enako učinkovita in hkrati ekonomsko upravičena, v praksi ni. Zato je ključnega pomena predvsem optimalna uporaba soli, s čimer dosežemo manjšo porabo soli in posledično manjše negativne vplive na okolje.«

Kako pristopiti k reševanju problematike poškodovanih cest?

Renčelj priznava, da so v Mariboru, tako državne kot tudi občinske ceste, v znatnem odstotku v slabem ali celo zelo slabem stanju. Po njegovem mnenju, danes opažamo stanje naših cest, ki je posledica večletnega (ponekod celo več desetletnega) umanjkanja ustreznega rednega kot tudi gradbenega vzdrževanja vozišč, kar je seveda povezano s finančnimi sredstvi namenjenim vzdrževanju in obnovi cest.

»Določeni cestni odseki so v tako slabem stanju, da bodo potrebne celovite rekonstrukcije vozišč oziroma voziščnih konstrukcij in ne zgolj enostavne sanacije, kot so preplastitve vozišč.«

V prihodnje bo tako pomemben sistematičen pristop k upravljanju cestnega omrežja, ki vključuje redno spremljanje stanja vozišč, pravočasno vzdrževanje in jasno določanje prioritet. Mestna občina Maribor je s t.i. »masterplanom« obnove cest pričela že lani, tudi letos pa je že pripravljen načrt, kateri odseki cest bodo deležni obnove. Celovita obnova cest bo predvidoma trajala pet let. 

Luknje nastajajo tudi ob normalnih vremenskih razmerah

Ob zaključku Renčelj pojasnjuje, da »luknje« oziroma udarne jame na voziščih nastajajo kot posledica dolgotrajnega delovanja prometnih in okoljskih vplivov.

Proces se običajno začne z majhnimi razpokami, ki omogočajo vdor vode v konstrukcijo vozišča. Sčasoma, zaradi ponavljajočih se prometnih obremenitev in vpliva temperature, te razpoke napredujejo, materiali izgubljajo svojo nosilnost, zgornje plasti asfalta pa se začnejo luščiti. Končna faza tega procesa je nastanek udarnih jam.

Gre torej za postopen in predvidljiv proces propadanja, ki ga je mogoče bistveno upočasniti z rednim in pravočasnim vzdrževanjem.

Alternativa posipni soli na pločnikih

Na eni izmed rednih sej mestnega sveta Mestne občine Maribor, se je pojavila tudi pobuda, da bi se v prihodnje posipna sol, vsaj na pločnikih in peš conah, nadomestila z alternativo kot je pesek, gramoz ali glineni granulati, ki so okolju bolj prijazni. Mestna občina Maribor je ob tem razložila, da bodo o alternativnih rešitvah razmislili za prihodnjo zimo, vendar pa ob tem opozarjajo, da bodo alternative dražje in bodo zahtevale tudi določeno nadgradnjo opreme.