Velika noč je praznik, ki v sebi nosi bogato simboliko življenja, upanja in ustvarjalnosti. Med tistimi, ki to sporočilo ohranjajo tudi skozi ljudsko umetnost, je Frančiška Šafarič, po domače Beba iz Čagone v občini Cerkvenjak, ki je širše znana po svojih izjemnih pirhih.

Že vrsto let ustvarja pisanke in jih krasi s slovenskimi narodnimi motivi, s čimer ohranja dragoceno kulturno dediščino in ji daje osebni pečat. Z njo se srečamo v mariborski Supernovi, kjer je v tem velikonočnem času na ogled razstava njenih pirhov. 

[[image_4_article_87023]]

Ustvarjanje ji je bilo položeno v zibelko 

Nadimek Beba ji je dal že v otroštvu oče, najverjetneje za to, ker je Frančiška precej dolgo ime. Rojena je bila v Avstriji, nakar se je družina preselila v Maribor, zadnjih 34 let pa živi v Slovenskih goricah.

Pove nam, da ji je bila ustvarjalna žilica položena že v zibko: "Od nekdaj sem rada ustvarjala, predvsem pisanke. Nikoli pa nisem rada posnemala. Če mi je bilo kaj všeč, sem to upoštevala, a sem vedno želela ustvariti nekaj svojega. Tako sem svoje delo nadgrajevala in nastalo je to, kar vidimo danes." Ker izhaja iz tekstilne stroke, je bila tudi v službi precej kreativna, prav tako tudi pri delu s strankami v Merkurju. Zadnjih 25 let je upokojena.  

[[image_5_article_87023]]

[[image_6_article_87023]]

Pretežno riše in barva, poskusila pa je tudi druge tehnike 

Vsi njene pisanke so naravne - pri delu uporablja izpihana kokošja, račja, gosja in nojeva jajca. Najbolj hvaležna so ravno račja, gosja in nojeva, katerih lupina je že v osnovi bela.

"Postopek traja kar nekaj časa. Najprej jajce operem in ga razmastim, saj je precej mastno. Nato naredim osnutek, nakar začnem z barvanjem ali risanjem. Ideje za slovenske narodne motive dobim v knjižnici, sicer pa upodabljam tudi cvetje, najraje travniško. Osnutek naredim z zelo tankim flomastrom, nato začnem barvati. Jajca barvam postopoma - ne vsakega posebej do konca, ampak na primer deset jajc najprej z eno barvo, nato nadaljujem z drugo." Poskusila je tudi druge tehnike. Veliko je kombinirala s čipkami, na koncu pa je ugotovila, da najraje dela najzahtevnejše stvari. 

[[image_7_article_87023]]

Da ustvari en pirh, traja od dve do štiri ure. Če doda klekljan motiv, kar sicer počne njena hči, traja še dlje. 

[[image_8_article_87023]]

Na vprašanje, kateri moti je bil do zdaj najzahtevnejši za izdelavo, odgovori: "Težko rečem. Bolj kot je motiv droben, bolj je zahteven. Tudi cvetlični motivi so lahko zelo natančni. Na travniku so drobne rožice, ki jih prenašam na pisanke. Pri narodnih motivih pa je pomembna tudi izbira barv - ne moreš uporabiti kar vseh, pomembna je tudi njihova kakovost."

Zelo redko se zgodi, da ji pirh ne uspe v prvo, je pa imela precej težav zaradi zlomljene roke. Pirhi, običajno tik pred koncem, so ji večkrat padli iz rok in se uničili. 

[[image_1_article_87023]]

Njene pisanke so že povsod 

Največ dela ima v času pred veliko nočjo. Nekatere pisanke izdela za prodajo, saj ima tudi dopolnilno dejavnost, druge za razstave in za svojo dušo. Že 20 let ima certifikat obrtne zbornice, pridobila pa je tudi certifikat kakovosti rokodelskih in živilskih izdelkov, pridelkov ter doživetij Naše najboljše. Njene izdelke si je ogledal tudi priznani etnolog Janez Bogataj in jih zelo dobro ocenil. "Moje pisanke so že po celem svetu, saj jih turisti radi kupujejo kot spominek. Slovenski narodni motivi pogosto vključujejo nagelj in srce, zato ima skoraj vsaka pisanka srček."

[[image_2_article_87023]]

Bebine pisanke so na ogled po številnih razstavah po vsej Sloveniji. Tisto v Supernovi si lahko ogledate še do velikonočnega ponedeljka. Pred dnevi pa je razstavljala tudi v domačem Cerkvenjaku v okviru tamkajšnjega društva kmečkih deklet in žena, katerega članica je. 

[[image_3_article_87023]]