Kuhano vino je nepogrešljiv del božičnega časa in prazničnih sejmov, njegova imena pa se razlikujejo po Evropi: od nemškega glühwein do skandinavskega glögga ter domačega »kuhančka«. Čeprav je danes predvsem praznična poslastica, ima dolgo zgodovino. V antiki so Rimljani pripravljali začinjeno vino Conditum Paradoxum, ki je združevalo vino, med ter aromatične začimbe. V srednjem veku so mu pripisovali zdravilne učinke, obenem pa je bilo pogosto varnejše od pitja vode. Po upadu priljubljenosti po 15. stoletju je kuhano vino obstalo le na švedskem kraljevem dvoru, novo praznično življenje pa je dobilo konec 19. stoletja, ko so ga trgovci ponovno postavili v ospredje decembrskih praznikov. Danes ostaja topla, dišeča stalnica zimskih sejmov, ki jo lahko enostavno pripravimo tudi doma.

Z njim se pogrejemo 

Ali držijo nekateri stereotipi, kot na primer, da je v kuhančku najslabše vino, da je v njem tako ali tako več kot polovica vode, smo preverili na terenu. Odpravili smo se do Breznikovih v Komarnico (Gostinstvo in turizem Breznik) v občino Cerkvenjak, kjer v decembru pripravijo ogromno kuhanega vina, ki ga potem ponujajo po božično-novoletnih sejmih in ob drugih priložnostih. "Kuhanček na takšnih sejmih, ko je običajno hladno, ne sme manjkati. Z njim se pogrejemo, najbolje pa je, da ga postrežemo v lični keramični skodelici, da nam je potem toplo tudi v rokah. Na sejmih pa ga v zadnjem času največkrat ponujajo v papirnatih lončkih. Temperatura, pri kateri ga postrežemo, naj bo med 60 in 70 stopinjami," nam uvodoma pove Marko Breznik. 

[[image_5_article_83340]]

Osnova je dobro vino 

Nato nas pelje v kuhinjo, v kateri je najbolj živahno ravno ob vikendih, ko Breznikove obiščejo številne zaključene družbe. V decembru je praznovanj še več. Na pultu je že vse pripravljeno za vroč napitek, ki je, kot nadaljuje Marko, značilen pokazatelj božičnega prazničnega časa: "Okus in arome nas spominjajo na praznike, na božič."

Za dobrega kuhančka v prvi vrsti potrebujemo dobro vino. "Vino mora biti sveže, sadno, ne premočno, brez napak. Lahko se odločimo za belo ali rdeče vino, nevtralnih ali aromatičnih sort. Če bodo vina premočna, se bo takšna odležana struktura potem poznala v kuhančku. Glede na to, da smo na Štajerskem, pa se seveda lahko odločimo za laške rizlinge, sauvignone, rumene muškate. Slednji bodo zelo lepo dišali. Velikokrat uporabljamo tudi mešana bela vina. Če pa želimo rdeči kuhanček, pa lahko uporabimo modro frankinjo, modri pinot, merlot, refošk, v Slovenskih goricah pa ga pripravljamo tudi iz domačih brajd - hibridnih sort," razloži Breznik. 

[[image_1_article_83340]]

Naslednja pomembna stvar so začimbe. Stara receptura zahteva sladkor,  janeževe zvezde, pomarančo ali limono, klinčke in cimet. Če želimo kvalitetno kuhano vino, ne pretiravajmo z vodo, dodamo jo le 25 odstotkov. 

Ne sme zavreti 

Priprava kuhančka ni zahtevna, za manjšo količino traja od 20 do 25 minut. "Pomembno je, da vino in voda, potem ko ju zmešamo, ne zavreta. Segrevanje naj bo počasno, na majhnem ognju. Ko se zgoraj pojavi 'penica', vemo, da je kuhanček pripravljen. V vmesnem času pa dodajamo začimbe." Ker dodamo vodo, je končna alkoholna stopnja nižja, odvisna pa je tudi od segrevanja: "Pri segrevanju se alkohol izloča iz pijače. Na koncu imajo kuhančki nekje od 6 do 8 volumskih odstotkov alkohola."

[[image_4_article_83340]]

[[image_2_article_83340]]

Podprimo domače vinogradnike

Naše kuhano vino je bilo odlično, z njim smo ob koncu z veseljem tudi nazdravili. Preden pa smo odšli od Breznikovih, pa nam je Marko dejal: "Nič ni narobe, če kakšno dobro vino tudi skuhamo. Naj se pa tisti, ki pripravljajo kuhanček, odločijo za domače vino domačih vinogradnikov. Tako podpirajo lokalno okolje, kuhančki pa dobijo pristnost in značilne okuse naših krajev."

[[image_3_article_83340]]