V okviru 27. občinskega praznika v Cerkvenjaku je preteklo soboto pri Lübi vodici potekala prireditev društva Krdebač, imenovana Rimski tabor. Dogodek se je tradicionalno začel z zborom Rimljanov in rimskim zajtrkom ter nadaljeval z otvoritvijo tabora. Skozi vso popoldne so člani društva v avtentičnih rimskih oblačilih in opremi občanom in drugim zainteresiranim predstavljali življenje Rimljanov pred več kot dva tisoč leti, potekle so družabne igre in delavnice za otroke, prireditev pa so sklenili z druženjem ob ognju z Rimljani in barbari pozno v noč.  

Rimljani niso poznali krompirja, koruze, paprike in paradižnika

Kot veleva običaj, sta naprej predstavnika Rimljanov in barbarov drug drugemu izročila protokolarno darilo: "Rimljani smo barbare povabili v naš tabor, zato smo si v znak sodelovanja izmenjali darili," je povedala Marjeta Šalamun, predsednica Društva Krdebač. 

Marjeta Šalamun pojasni, da so Rimljani v glavnem uživali mlečne izdelke in žita (ješprenj, pšenica ...). Na njihovem jedilniku so bili pogosto različni namazi, ki so jim dodali zelišča. Kruh so pekli v glinenih posodah, pili pa so povečini medico in vino. Uživali pa so tudi meso in sadje. Krompirja niso poznali, prav tako ne koruze, paprike in paradižnika.  

[[image_3_article_78022]]

[[image_8_article_78022]]

Na območju osrednjih Slovenskih goric, tudi v občini Cerkvenjak, so še danes vidne sledi rimskega naseljevanja, kot so gomile in ostanki delavnic. V Brengovi se nahaja večje rimsko gomilno grobišče, v Cogetincih pa so našli ostanke lončarske delavnice iz pozne antike. Društvo Krdebač ohranja spomin na rimsko obdobje z organizacijo Rimskega tabora pri »Lübi vodici« v Andrencih.

Barbari in Rimljani se niso razumeli 

Za Rimljane je bilo značilno, da so skupine ljudi zunaj Rimskega imperija označevali za barbare. Ti so imeli drugačno kulturo, prav tako so se drugače oblačili, jedli različno hrano in bili drugačne vere. Do Rimljanov so bili dokaj neusmiljeni, pogosto so jim kaj ušpičili ali zaplenili. Povsem drugače pa je bilo na Rimskem taboru v Cerkvenjaku, kjer je med Rimljani in barbari vladal prijateljski duh. 

Milan Osterc, vodja barbarov iz Etnografskega društva Korantov duh Ptuj, pojasni, da so barbari nagajali Rimljanom, ko so v drugem, tretjem in četrtem stoletju vpadali na območje takratnega Rimskega imperija, ter tudi pripomogli k njegovemu propadu. "Prihajamo s Ptuja, kjer v avgustu sodelujemo na Rimskih igrah. Vrnemo se v leto 69, ko pisni viri prvič omenjajo Ptuj kot mesto, v katerem so se zbrali rimski generali in razglasili Vespazijana za cesarja."

[[image_5_article_78022]]

V Andrencih v občini Cerkvenjak je že od nekdaj izvir vode, ki ni presahnil niti v največjih sušnih obdobjih, ko je drugod vode že primanjkovalo. Ko so ljudje prihajali tja po vodo, so rekli lüba vodica. Po tem je izvir dobil ime, ki se ohranilo vse do danes. Nekoč je prav zaradi vode tam okrog nastalo naselje, vendar ga je potres zravnal z zemljo. Od takrat ni v bližini izvira nihče več postavil hiše, voda pa tam še vedno izvira. 

[[image_2_article_78022]]

[[image_6_article_78022]]

[[image_7_article_78022]]

Društvo Krebač, ki deluje že deset let in bo na letošnji osrednji prireditvi ob občinskem prazniku prejelo županovo priznanje, ni poznano le po organizaciji rimskega tabora, pač pa tudi po pletenju krdebačev (palic iz osmih pintovih šib) za dobrodelni namen, izdelovanju košev iz šibja, športnem udejstvovanju, obdarovanju otrok v času Miklavža ... Na Rimskih igrah na Ptuju, na katerih sodelujejo, se predstavljajo kot zaščitniki vode. 

[[image_1_article_78022]]