Družina Kramberger iz Cogetincev v občini Cerkvenjak je dolga leta čakala, da njihova rastlina, za katero so sprva mislili, da gre za alojo, dejansko pa je bila agava, zacveti. Po 40 letih se je to zgodilo julija letos. 

Agava prihaja iz Mehike, pri nas jo zaradi klime gojimo kot posodovko, izjema je Primorska, kjer raste na prostem. Običajno se razvije v grm ali pol grm v obliki rozete. Zanjo so značilna mesnata tkiva, v katerih rastlina, ki močno spominja na kaktus, shranjuje vodo. Njena posebnost je v tem, da cveti le enkrat, nakar iz cvetov nastanejo plodovi, rastlina pa potem odmre. 

Simona Kramberger nam je povedala, da je rastlino pred 40 leti posadila njena tašča, potem ko jo je dobila od ene gospe. "To je bilo k hiši prineseno leta 1984. Nakar so jo posadili v lonec in jo pozimi vedno odnašali v zaprte prostore, da ni pomrznila. Čeprav naj bi ta vrsta agave prenesla celo temperaturo do minus 20 stopinj Celzija. Kasneje smo, glede na njeno rast, menjavali lonce. Ti so bili vedno večji." Ko je k hiši prišla Simona, je bila rastlina že toliko velika, da so bili za premikanje posode potrebni štirje ljudje. Najprej so jo odnašali v hišo, ko je bil tam strop prenizek, v garažo, zadnja leta pa jo selijo z viličarjem. 

Najlepša je, ko umira 

Prvega maja letos so opazili, da je iz rastline začelo rasti steblo, ki je v dveh mesecih doseglo višino od sedem do osem metrov. "Steblo je neverjetno hitro rastlo, kmalu zatem pa smo videli nastavke za cvetove. Ti pa so se pojavili okoli 15. junija in se ohranili še dober mesec. Nastavki so vidni še sedaj, cvetje pa se je že osipalo." Pri tem je zanimivo, da je visoko steblo uspešno kljubovalo močnemu vetru in neurjem, ki jih je bilo v zadnjih tednih kar nekaj.

"Prepričani smo bili, da se bo zlomilo. Vendar je obstalo," še razloži Simona.

V zadnjih tednih je bila rastlina deležna številnih pogledov, saj se je pri Krambergerjevih ustavilo veliko obiskovalcev. 

[[image_1_article_68722]]

Za njene naslednice se ni bati 

Sogovornica doda, da se na rastlini že kažejo prvi znaki njenega odmiranja. Dokončno naj bi se posušila v septembru ali oktobru. "Hitra rast stebla tako izčrpa rastlino, da ta potem odmre." Vendar pa se za prihodnost agav pri Krambergerjevih ni bati, saj so bili uspešni pri vzgoji njenih poganjkov. Ena izmed agav je tako stara že deset let. V vseh teh letih pa so veliko mladih rastlin razdelili sosedom in prijateljem.