Tokrat smo se mudili v majhnem zaselku Peščeni Vrh v občini Cerkvenjak, kjer nas je prijazno sprejel Mirko Kozar iz društva Krdebač. Gre za društvo, ki je poimenovano po palici, spleteni iz osmih pintovih šib, ki so jo otroci uporabljali za tepežnico. 28. december je namreč dan v letu, ko praznujemo tako imenovano pametvo ali tepežni dan, ki ga ponekod po Sloveniji imenujejo tudi tepežnica ali dan nedolžnih otročičev. In kaj s(m)o počeli v Peščenem Vrhu? Ob našem prihodu so člani društva pripravljali pintovec, kot v tistih krajih rečejo vrbovim šibam. Te so nato uporabili za pletenje krdebačev in korpov (košar). Prikazali so tudi izdelavo brezove in sirkove metle ter izdelavo rožic iz žice in sukanca.

S prostovoljnimi prispevki od prodaje krdebačev so pomagali že mnogim

Mirko Kozar, pobudnik in ustanovitelj društva, nam je povedal, da so s spletanjem krdebačev začeli že pred 15-mi leti, z izkupičkom od njihove prodaje pa so pomagali domačinom, pa tudi drugim po Sloveniji: »Spletene krdebače smo zamenjali za prostovoljne prispevke, ki smo jih potem namenili za dobrodelne akcije. Tako smo denimo pomagali prizadetim v poplavah v Železnikih, pa gasilcem v Dolenji vasi pri Cerknici, ki smo jim donirali deset parov kvalitetnih gasilskih čevljev. V zadnjih letih je nekoliko manj večjih dobrodelnih akcij, še vedno pa izdelujemo krdebače, prostovoljne prispevke od njihove prodaje pa porabimo za delovanje društva. Naše poslanstvo pa še vedno ostaja isto – pomoč vsem, ki so pomoči potrebni.«

Tako smo denimo pomagali prizadetim v poplavah v Železnikih, pa gasilcem v Dolenji vasi pri Cerknici, ki smo jim donirali deset parov kvalitetnih gasilskih čevljev.

Mirko Kozar je sicer z ustanavljanjem društva začel leta 2004, ko je potres z magnitudo 9,1 prizadel območje zahodno od otoka Sumatra in sprožil cunami z ogromnimi valovi, ki je poplavil obalna območja Indonezije, Šrilanke, Indije, Tajske in drugih držav. »V tistem času sem bil aktiven v malem nogometu in organiziral prvi dobrodelni turnir 30-ih ekip na treh igriščih v okviru Športne zveze Lenart. Takrat smo v Indonezijo poslali takratnih 300 tisoč tolarjev pomoči. Kmalu zatem smo začeli s spletanjem krdebačev, takrat še v okviru enega drugega društva.«

Uradno so društvo Krdebač ustanovili leta 2015

Društvo Krdebač pa je bilo uradno ustanovljeno leta 2015, in to zlasti z namenom ohranjanja kulturne dediščine, starih običajev in navad podeželja. Člani društva, teh je okoli 50, pa opravljajo dve dejavnosti. Kot pravi Kozar, se prva navezuje na pletenje krdebačev, košev in košar. »Krdebač smo leta 2018 uspešno zaščitili kot nesnovno kulturno dediščino.«

Za izdelavo ene košare je potrebnih šest do sedem ur

Član društva Boštjan Simonič iz Andrencev nam je prikazal izdelavo košar. “Znanje, ki je potrebno za pletenje korpov, sem pridobil od mojega očeta, on pa od mojega dedka. Pletem korpe, kot rečemo pri nas košaram, pletenice za vinske steklenice, košare za veliko noč, … Če govorimo o košari, je potrebno najprej narediti križ, ki služi kot dno, nato pa se spleta višje s tako imenovanimi vitrami – na dve polovici razklanimi šibami.”

Pintovec, ki ga uporabljam za izdelavo, mora biti svež, saj se v nasprotnem primeru lomi.

“Za izdelavo ene košare, od priprave materiala do pletenja, potrebujem od šest do sedem ur. Pintovec, ki ga uporabljam za izdelavo, mora biti svež, saj se v nasprotnem primeru lomi. Največ delam v zimskem času, ko je več časa, saj imam doma kmetijo, ki zahteva veliko dela. Želel bi to znanje prenesti tudi na mlade, vendar za kaj takega niso ravno zainteresirani.”

Izdelujejo tudi sirkove in brezove metle

Zanimivo si je bilo ogledati tudi izdelavo sirkove in brezove metle. Kot že ime pove, prve metle izdelujejo iz sirka, največ pa jih, kot so nam povedali naši sogovorniki, uporabljajo za pometanje pepela iz krušnih peči. »Metlo namočimo v vodo in z njo očistimo dno krušne peči, da potem lahko vanjo postavimo gibanico, kruh, … Medtem ko brezove metle na podeželju večinoma uporabljajo za čiščenje hlevov in pometanje dvorišč

Iz žice in sukanca je mogoče narediti rožico

Marija Štelcar, domačinka s Peščenega Vrha, nam je pokazala nekaj, kar ne vidimo ravno pogosto – izdelavo rožic, cvetov, listov iz žice in sukanca. Pravi, da se je te spretnosti sama naučila: »Začela sem že v osnovni šoli, ko sem služila pri enem izmed kmetov. Njegova hčerka je bila zaposlena v Elektrokovini in mi je prinašala odpadno bakreno žico. To sem potem na različne načine zvijala, dodala sukanec in nastali so takšni izdelki. Za izdelavo cele rožice potrebujem uro in četrt. Izdelujem pa tudi zvezdice iz kolaž papirja, ki ga samo zlagam, brez lepljenja. To pa sta me naučili moji dve hčerki. Vse, kar naredim, največkrat podarim.«

Člani Krdebača pa ohranjajo tudi zgodovino Rimljanov

Mirko Kozar nam je še pojasnil, da je na območju cerkvenjaške občine več gomilnih grobišč. Kot pravi, je v Anželovem gozdu v Brengovi  urejen arheološki park, kjer izvajajo različne dogodke. Kot Rimljani ”PROCURATORES CERKVENJAK’‘ so zaščitniki vode na tem območju, in sicer zato, ker se v tako imenovani Andrenški grabi nahaja izvir vode, poimenovan Lüba vodica, kjer se odvijajo različni dogodki in prireditve. V povezavi z omenjenim izvirom vode menda kroži več govoric: »To je edini izvir vode, ki ni nikoli presahnil. Nekateri pravijo, da se je na tem mestu pogreznila cerkev, obstaja pa tudi zgodba, povezana z materjo, ki je svojemu otroku iz tega izvira dala za popit vodo, nakar je otrok dobil pljučnico, mati pa je dejala: O lüba vodica, kaj si storila!”

Kozar k temu dodaja, da so si do zdaj legionarske komplete izposojali na Ptuju, kar pa se bo kmalu spremenilo, saj bo Občina Cerkvenjak člane društva Krdebač opremila z dvema legionarskima kompletoma. »Smo pa tudi zunanji partner Gostinstva Ploj v projektu postajališča za avtodome v cerkvenjaški poslovno-obrtni coni. Če bodo razmere dopuščale, želimo tudi tam za turiste organizirati kakšne rimske večere, prikaze, lahko pa jih tudi popeljemo do rimskega grobišča in podobno.«

Člani društva Krdebač so aktivni skozi vse leto

Marjeta Šalamun, predsednica društva Krdebač, je spregovorila o načrtovanih dejavnostih v društvu: »V začetku leta imamo načrtovan turnir v pikadu, ki je letos zaradi corone odpadel, sledi delavnica pletenja košev, kar smo naredili danes, prav tako smo obrezali potomko Johanezove vinske trte, ki so nam jo podarili vinogradniki.«

Sicer pa se člani društva Krdebač v času pred veliko nočjo odpravijo v gozd in tam naberejo kresno gobo, ki jo potem posušijo in za praznik prižgejo pred cerkvijo, njen ogenj pa člani društva ponesejo v posamezne domove in pokadijo hišo.

Sicer pa se člani društva Krdebač v času pred veliko nočjo odpravijo v gozd in tam naberejo kresno gobo, ki jo potem posušijo in za praznik prižgejo pred cerkvijo, njen ogenj pa člani društva ponesejo v posamezne domove in pokadijo hišo. »Vsako leto organiziramo tudi pohod s Peščenega Vrha do Lübe vodice oziroma arheološkega parka, načrtujemo pa še čistilno akcijo. V času občinskega praznika priredimo Rimski tabor, ki običajno traja tri dni. Tam preživimo tudi noči, brez elektrike, v opremi Rimljanov. Tabora se poleg domačih društev in predstavnikov občine udeležujejo učenci Osnovne šole Cerkvenjak – Vitomarci, župani sosednjih občin, predstavniki Društva za rimsko zgodovino Ptuj in Barbari s Ptuja. Leta 2018 so se tabora udeležili tudi predstavniki Prve gimnazije Maribor – klasični oddelek. Pohvalimo se lahko z množičnim obiskom domačinov in simpatizerjev društva.”

Od leta 2015 redno sodelujejo na Rimskih igrah v kampu Poetovio, v organizaciji Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj.

Kot Rimljani se člani društva vsako leto v okviru občinskega praznika udeležijo povorke starih običajev, na kateri predstavljajo življenje Rimljanov. Od leta 2015 redno sodelujejo na Rimskih igrah v kampu Poetovio, v organizaciji Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj (na povorki skozi center Ptuja, lončarski in kovaški delavnici, delavnici izdelave opeke, urejanje zeliščnega vrta, …). »Udeležujemo se tudi kuhanja Rimskega lonca in Rimske trgatve na Ptuju

Prav tako smo bili povabljeni k sodelovanju pri Vilinskem mestu v Mariboru, odzvali pa se bomo tudi na morebitno povabilo Štajerskega inovacijskega centra Maribor, ki je v Cerkvenjaku postavil kozolec- toplar.

Kot še pravi Šalamunova, je v društvenem programu tudi enodnevna ekskurzija, v jesenskem času trgatev potomke Johanezove trte, ki je zasajena v Peščenem Vrhu, ter kostanjev piknik. »Ne uide nam niti Rimsko martinovanje, niti Miklavževanje za naše najmlajše člane. V decembru pletemo še krdebače. Običajno jih naredimo do 150, ki jih potem v nedeljo pred tepežnico ponujamo v zameno za prostovoljne prispevke. Sodelujemo tudi na božično-novoletnem sejmu in se peš z baklami odpravimo k božični polnočnici. Če bodo razmere dopuščale, bomo izvedli še trganje in ličkanje koruze na star način. Prav tako smo bili povabljeni k sodelovanju pri Vilinskem mestu v Mariboru, odzvali pa se bomo tudi na morebitno povabilo Štajerskega inovacijskega centra Maribor, ki je v Cerkvenjaku postavil kozolec- toplar. Sicer pa imamo še več idej, zlasti želimo otroke zvabiti izpred računalnikov na kakšne delavnice.«