Mestna občina Maribor načrtuje ureditev Ljubljanske ulice od krožnega križišča na Ulici Pariške komune na severu do križišča s Cesto proletarskih brigad na jugu, v dolžini približno 805 metrov. Investicija vredna dobre tri milijone evrov zajema celovito rekonstrukcijo vozišča, razsvetljavo, prestavitve in gradnjo komunalnih vodov, gradnjo nove meteorne kanalizacije, ureditev varnih površin za pešce in kolesarje na obeh straneh vzdolž ulice, ureditev območja umirjenega prometa, površin križišč z neprednostnimi priključnimi cestami, ureditev avtobusnih postajališč in postajališč za kolesa MBajk ter ureditev zelenic z drevoredom na obeh straneh ulice. 

[[image_1_article_75485]]

Celotna vrednost naložbe po tekočih cenah znaša 2.561.758,84 evrov (brez DDV) oziroma 3.055.869,06 evrov (z neodbitnim DDV).  Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga bodo na prihajajoči seji obravnavali mestni svetniki, si bo mariborska občina prizadevala pridobiti sredstva za sofinanciranje naložbe iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe (CTN) v višini 2.051.724,60 evrov, kar predstavlja dobrih 67 odstotkov celotne investicije, dober milijon oziroma slabih 33 odstotkov bi primaknila občina sama.

Od pridobitve sofinanciranja pa je odvisen začetek urejanja ulice, predvidoma bi se dela lahko začela v drugem trimesečju leta 2026 končana pa naj bi bila še v istem letu. 

Pomembna cesta, ki nujno potebuje obnovo

Ljubljanska ulica je ena izmed pomembnih povezav med središčem Maribora na severu in gosto naseljenimi stanovanjskimi soseskami na jugu mesta, ki pa je v precej slabem stanju. »Asfaltna površina na celotnem obravnavanem odseku je v slabem stanju. Vidne so mrežaste in vzdolžne razpoke. Robniki so poškodovani in mestoma vdrti. Kolesarski promet se vodi po pločniku, brez ustrezne prometne signalizacije, ki bi označevala mešano površino za pešce in kolesarje. Neustrezen je tudi potek kolesarskega prometa po pločniku mimo avtobusne postaje,« je zapisano v dokumentu. Poleg tega so niše z avtobusnimi postajališči na tem območju ožje od predpisane minimalne širine, eno postajališče pa je zaradi pomanjkanja prostora celo brez urbane opreme.

V okviru načrtovane investicije pa so predvidene naslednje ureditve: 

  • rekonstrukcija cestnega odseka v skupni dolžini približno 805 m z zožitvijo vozišča za motoriziran promet na minimum, tj. 2 × 3,00 m, in gradnjo območja umirjenega prometa (od križišča s Fochevo ulico do priključka iz Parka mladih) v dolžini približno 150 m; 
  • gradnja skupnih površin za pešce in kolesarje na pločnikih vzdolž obeh strani ulice z ureditvijo dvignjenih ploščadi na križiščih z neprednostnimi cestami za udobno in varno prečkanje pešcev in kolesarjev. Te ploščadi delujejo tudi kot ukrepi za umirjanje prometa motornih vozil. Površine bodo med seboj ločene z različnimi tipi tlakovanja: kolesarske površine bodo asfaltirane, površine za pešce pa tlakovane;
  • ureditev štirih avtobusnih postajališč (postajališča JPP) in namestitev tipske urbane opreme na postajališčih JPP; 
  • prestavitev in ureditev postajališča za izposojo koles MBajk, ki bi stal v neposredni bližini avtobusnega postajališča na odseku umirjenega prometa. Na tem območju je predvidena tudi gradnja štirih novih parkirnih prostorov za vozila za souporabo (car sharing);
  • ureditev zelenih površin: zelenice z nasaditvijo 70 dreves na obeh straneh ceste (drevored) med voziščem in pločnikom, 1.451 kvadratnih metrov zatravljenih površin in 229 kvadratnih metrov površin s cvetočimi trajnicami; 
  • nujne prestavitve in obnova komunalne infrastrukture, ki so potrebne zaradi rekonstrukcije ceste in pločnikov.

Ob tem je na celotnem odseku predvidena tudi omejitev hitrosti za motorni promet na 30 kilometrov na uro. »Predvidena omejitev hitrosti za motorna vozila na 30 km/uro bo vplivala na manjši izpust iz motornih vozil in prispevala k zmanjšanju vplivov prometa na okolje, zasajena drevesa na obeh straneh ulice bodo delovala tudi kot ponor CO2,« razloge pojasnjujejo v dokumentu in dodajajo, da bo z investicijo mariborska občina »prispevala k zagotavljanju pogojev za povečanje obsega peš in kolesarskih poti iz stanovanjskih območij na jugu mesta v središče mesta ter zmanjšanje obsega dnevnih voženj z osebnimi avtomobili v mestno središče«.