Pretekli torek, ko smo bili v Mariboru priča prvi letošnji pravi toči, je marsikdo zaskrbljeno pogledoval v nebo in se spraševal, ali bo slišal zvok protitočnega letala Letalskega centra Maribor. Letalo se seveda ni pojavilo, saj država z letalskim centrom še ni podpisala pogodbe za izvajanje letalske obrambe pred točo. Spomnimo, da se na prvi objavljen razpis ni prijavil nihče, niti Letalski center Maribor, ki že 40 let izvaja posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom v severovzhodni Sloveniji. Razlog je bil v tem, da je bila ponujena cena prenizka, poleg tega na razpis niso bili pripravljeni. V drugem razpisu, ko so ceno povišali za pičlih 2 tisoč evrov, je letalski center oddal ponudbo. Zdaj čaka, ker je po vsej verjetnosti edini kandidat, na podpis pogodbe. Kot nam je povedal vodja letalske obrambe Darko Kralj, bi, če se bo to zgodilo, lahko letos prvič poleteli okoli 15. junija.

Oblak je, dokler ima energijo, tovarna toče

Če bi bi bilo 23. maja naše protitočno letalo v zraku, bi bila verjetno zrna toče manjša. Dejstvo je, da so Avstrijci nevihtne oblake izdatno posipali. “Avstrijci so bili v zraku, dvignili so potencial toče do maksimuma. Tu sta se združili dve celici, posledično smo dobili točo. To govorim že desetletja, če naši severni sosednje delajo in pri nas ni obrambe pred točo, smo deležni še večjih točnih zrn, kot bi bile sicer. Oblak je namreč potrebno celo življenjsko dobo, dokler ne izgubi energije, zalivati. Dokler ima energijo, v sebe srka vlago in tovarna toče dela,” razlaga Kralj. Na drugi strani so imeli Prekmurci srečo, da se je drugi večji točonosni oblak pomaknil čez Madžarsko.

Za normalno delovanje protitočne obrambe bi letalski center letno potreboval okoli milijon in pol evrov. Dejansko pa lahko pričakuje 270 tisoč evrov. Država prispeva 35 odstotkov, ostalo občine. “Če računamo, da je na tem projektu več kot 60 tisoč evrov davka, država praktično ne da nič. Težava je, da v tem, da je sicer v proračunu res rezerviranih 120 tisoč evrov, vendar država tega denarja ne da v celoti, dajo nam let 60 tisoč.” Če je lahko država 25 milijonov evrov namenila za požarna letala, bi lahko kaj več tudi za protitočna, zaključi naš sogovornik.