Odmetavanje smeti, povzročanje hrupa, nabiranje zavarovanih in zdravilnih rastlin so le nekatera dejanja, ki v gozdu niso zaželena, a se pojavljajo tudi v Štajerskih gozdovih.

Fotografija je simbolična.

Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj.

“Gozd je vse bolj pomemben za zdravje ljudi, ki živimo v urbanih okoljih in smo odtujeni od narave. V gozdovih se ljudje pomirimo in razvajamo naše čute: vonj lesa, zvok ptic, čist zrak in prelepa zelena barva. Vse to nas pomirja. Lahko se sprostimo, pomirimo, umirimo misli in čustva ter hkrati razgibamo telo,” je povedala Hedvika Jenčič iz Zavoda gozdov Slovenije (GZS) ter opozorila, da je upoštevanje gozdnega bontona pomembno za ohranjanje gozdov.

Kaj zajema gozdni bonton?

Tako Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi ZGS se zavzemajo za spoštovanje gozdnega bontona. Gre za ključna pravila, ki se jih je dobro držati v gozdu. “Zavedati se moramo, da smo v gozdu samo gostje, in da imamo na razpolago ta edinstven prostor za uživanje. Hkrati pa moramo upoštevati, da je to življenjski prostor številnih rastlin in živali, da je to prostor, katerega uporabo nam omogočajo zasebni lastniki ter da je izredno ranljiv,” je dejala Jenčičeva.

Zanimiv ji je predvsem odnos otrok do gozda: “Ko vprašate otroke v vrtcih in šolah, česa ne smemo v gozdu početi, hitro naštejejo kaj ni primerno. Ko otroci odrastejo, postane njihov odnos do gozda drugačen. Velikokrat imajo odrasli odnos do gozda posestniški in nespoštljiv, je prostor v katerem lahko počnejo, kar hočejo.” Zaradi pomembnosti gozdnega bontona je na spletni strani ZGS objavljenih deset priporočil, ki se jih je dobro držati.

Pri obisku gozda upoštevajte naslednja pravila:

  • Vsak gozd ima lastnika, zato upoštevajte navodila gozdarskih strokovnjakov in lastnikov gozdov.
  • Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Vozilo ne parkirajte kjerkoli, ampak prosite lastnika za dovoljenje. Tudi gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in poteh.
  • Sprehajajte se zgolj po pešpoteh. Pri obisku gozda ne poškodujte kažipotov, ograj, oznak, klopi in drugih objektov.
  • Ker je gozd za lastnika vir dohodka, se izogibajte deloviščem, ostanite na varni razdalji ter upoštevajte znake in morebitna navodila gozdnih delavcev.
  • Ne uničujte rastja, saj so gobe, gozdno cvetje, mah in plodovi nujni za biotsko raznolikost življenja v gozdu. Njihovo nabiranje je omejeno s predpisi.
  • Smeti in odpadkov ne puščajte v gozdu. Odnesite jih v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče.
  • V gozdu je dovoljeno kuriti le na kurišču, urejenem v skladu s predpisi varstva gozdov in protipožarnega varstva.
  • Ne vznemirjajte gozdnih živali s hrupom po nepotrebnem. Psi morajo biti pod skrbnim nadzorom.
  • Dreves in grmovja ne poškodujte in izogibajte se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami.
  • Ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.

Vožnje z motornimi vozili, nabiranje zdravilnih rastlin, povzročanje hrupa, odlaganje odpadkov, …

Kot nam je pojasnila Jenčičeva, so v zadnji anketi na temo o dostopnosti gozdov v Sloveniji, ugotovili, da petina anketirancev obišče gozd vsak dan in polovica vsaj enkrat na teden. Dve tretjini se odpravita v gozd peš, dobra četrtina pa z avtom. Večina se v gozdu sprehaja, kar 16 odstotkov s psom. Anketiranci imajo o svojem obnašanju v gozdu zelo dobro mnenje, slabšega pa o drugih, pri katerih jih najbolj moti odlaganje odpadkov. Sedem odstotkov vprašanih je že prišlo v konflikt z lastnikom gozda, največkrat zato, ker se lastnik ni strinjal, da bi se v njegovem gozdu rekreirali ali nabirali gozdne sadeže in zelišča.

Pri nas so najbolj obiskani mestni gozdovi Betnavski, Stražunski in Studenško-Limbuški gozd ter območje Kalvarije, Mestnega vrha, Piramide in mariborskega Pohorja.

Na Štajerskem se pojavljajo večje kršitve gozdnega bontona na območjih, ki so gosto poseljena oziroma na območjih, kjer se obiskovalci intenzivno rekreirajo. “Izpostavila bi mestne gozdove v Mariboru, v katerih se še vedno odlagajo odpadki in se nekontrolirano uporabljajo za različne rekreativne dejavnosti. Na Pohorju so velik problem vožnje v naravnem okolju,” je pojasnila Jenčičeva.

Najpogostejše napake, ki jih po mnenju strokovnjakinje naredimo v gozdu, so vožnje v naravnem okolju z motornimi vozili in kolesi izven poti po celotni Štajerski. Tukaj izrazito izstopa območje Pohorja. Vožnja vnaša v gozdove hrup in povzroči poškodbe ter erozijo gozdnih tal, vlak, cest ter poškodbe rastlin in drevja. Problem je tudi prekomerno nabiranje zdravilnih rastlin in plodov na Pohorju. Težavo predstavlja tudi prekomerno odlaganje odpadkov v primestnih gozdovih in v gozdovih v okolici naselij in kmetij. V Halozah pa v jesenskem času pride do prekomernega nabiranja plodov zlastih kostanjev, kjer nabiralci nabirajo plodove v tujih gozdovih in jih prodajajo.

V gozdovih je neprimerno odlagati smeti, nabirati zavarovanih rastlin in hoja izven poti.

Zakaj je gozdni bonton pomemben?

Bonton v gozdu je po besedah Jenčičeve pomemben iz istega razloga, kot je pomemben v družbi. Je pa po njeni presoji bolj važen, ker gre za naravo. “V Sloveniji, pa tudi v več evropskih državah, imamo zagotovljen prost vstop v gozdove, kar pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi,” je pojasnila ter dodala, da lahko v gozdovih v skladu s predpisi nabiramo tudi gozdne plodove.

Bonton je znak dobre vzgoje in spoštljivosti do sebe, gozda in lastnikov.

Ni dovolj, da poznamo pravila bontona ali se jih morda celo naučimo na pamet. “Veliko pomembneje je, da razvijemo občutek, kaj je primerno in seveda da upoštevamo nasvete, ki so napisani. V tem smislu je zelo pomembno vzgajati tudi mlajše generacije,” je poudarila.

In če se priporočil ne držimo?

Gozdni bonton so pravila oziroma nasveti “uporabnikom” gozda in so namenjeni osveščanju. Gozdarji ne izvajajo nadzora glede upoštevanja gozdnega bontona. Obiskovalce zgolj seznanijo s priporočili. Najpomembnejša pa je vzgoja najmlajših. Z gozdnim bontonom “seznanjamo mlajše obiskovalce na vodenih obiskih v gozdovih. To pomeni, da jim prikažemo skrivnosti gozda na način, ki jim je blizu, z igro, doživljanjem.” Glavni odnos do gozda se lahko zgradi, če gredo v gozd.

Vožnjo v naravnem okolju pravno urejajo Zakon o ohranjanju narave, Zakon o gozdovih in Zakon o planinskih poteh. Če se v gozdu pojavijo dejanja, ki niso v skladu s predpisi, ki regulirajo rabo gozdov, lahko gozdarji ZGS podajo prijavo gozdarski inšpekciji, ki nato kršitev sankcionira.