Zakon o Pohorju je utečena fraza lanskih volilnih obljub ter predmet pogovora mnogih akterjev. Kaj o njem pravijo ti, ki pod Pohorje živijo in ti, ki ga sicer gledajo le od daleč? Za konkretne predloge in ideje, ki bi jih naj vseboval zakon, smo se obrnili na občine ter druge pomembne deležnike.

Pogovori o predlogu zakona o Pohorju krojijo medijski in politični podij zadnjega leta, a po kratkem pregledu povedanega, večinoma sploh ni jasno, kaj bi naj zakon pomenil. Tako smo se za pojasnilo ter predstavo o tem, kaj naj »pohorski zakon« prinese, obrnili na posameznike, občine in društva.

Na Mestni občini Maribor so prepričani, da je Pohorje je izjemnega pomena tako za Severovzhodno Slovenijo kot za celotno državo. Problematike Pohorja se zaveda tudi vodstvo občine, zato idejo o pripravi zakona o Pohorju podpira. »Po zgledu nekaterih drugih zakonov (Zakon o Nordijskem centru Planica, Zakon o Triglavskem narodnem parku, Zakon o Pomurju), bi s sprejetjem Zakona o Pohorju in državno pomočjo, po več desetletjih neuspešnih prizadevanj mnogih deležnikov, vključno z lokalnimi skupnosti, območje Pohorja lahko pristalo na zemljevidu strateško pomembnih območij Republike Slovenije,« povedo.

Občina bi najprej študijo

A menijo, da priprava predloga zakona najprej zahteva poglobljeno študijo ter preučitev obstoječe zakonodaje, zavedajo pa se tudi, da bo potrebno na eni strani omogočiti gospodarski razvoj, na drugi pa zaščititi naravne resurse.

Skupno upravljanje še dodatno otežuje razdrobljenost Pohorja med 16 različnih samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma občin, zato tudi ni realno pričakovati, da bo predlog zakona o Pohorju pripravljen hitro. A prizadevanja ter majhni koraki v to smer vsekakor so, trdijo na Mestni občini Maribor.

Maribor koordinira

In kaj je funkcija mariborske občine? Predvsem koordiniranje, pravijo, povedo pa, da je ključnega pomena, da so v proces snovanja vključeni prav vsi deležniki. »Mestna občina Maribor je že izvedla več aktivnosti in koordinacijskih sestankov tako s predstavniki Zavoda za turizem Maribor-Pohorje, javnega podjetja Marprom, zunanjimi strokovnjaki, gostinci, turističnimi ponudniki in drugimi deležniki na Pohorju, kot tudi s poslanci Kluba 7 in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Minister Zdravko Počivalšek je pobudo o pripravi Zakona o Pohorju podprl,« pojasnijo.

Eno od srečanj predstavnikov občin je nedavno potekalo tudi v hotelu Bellevue. »Potencial Pohorja želimo uresničevati, in to tako, da bomo Pohorje ohranili neokrnjeno za naslednje generacije, hkrati pa tudi danes imeli nekaj od njega. Za to pa je pomembno, da sprejmemo skupno strategijo in gremo v isto smer,« je ob tej priložnosti povedal župan MOM Saša Arsenovič.

Izhodišča zakona o Pohorju bo v skladu z dogovorom Mestna občina Maribor Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovalo v teku meseca oktobra.

Srečanje predstavnikov občin, vir: MOM

Brez povabila k mizi

A na srečanje vsi, ki bi si to želeli, niso bili vabljeni. Nedavni sestanek župana Mestne občine Maribor ter predstavnikov 16 občin je komentiral tudi Božidar Novak, ki predstavlja Društvo Pobuda za Pohorje. »Čeprav je Društvo Pobuda za Pohorje iniciator ideje o Zakonu o Pohorju, k današnjemu srečanju ni bilo povabljeno,« je pojasnil in dodal, da čeprav Društvo pozdravlja vsako iniciativo za omenjeni zakon, je potrebno k pripravi povabiti »posameznike izven politike, ki so vezani na Pohorje, tako v Ljubljani, kot na Pohorju«.

Financira se Planico, Pohorja pa ne

Novak je opozoril tudi na primer Planice, na katerega se sklicujejo tudi mnogi ostali deležniki. »Zavod Triglavski narodni Park in Zavod Planica, ki izvajata Zakon o Triglavskem narodnem Parku in Zakon o Planici, prejmeta 7 milijonov letno za delovanje,« pove. »Še več. Zavod Planica celo uči otroke smučati na Mariborskem Pohorju. Na hribu, kjer imamo dvakratno svetovno prvakinjo v smuku. Dr. Janez Drnovšek je bil tudi predsednik Sveta Triglavski narodni park. Janševa in Pahorjeva vlada pa sta v Planico vložili 50 milijonov evrov,« pod vprašaj postavi trenutno (ne)dogajanje na Pohorju in zaključi: »Dokler Pohorje ne bo projekt predsednika vlade, ima Zakon zelo malo možnosti.«

Naj bo po vzoru Planice

Da bi zakon o Pohorju moral v prvi vrsti omogočiti obnovo obstoječih in ureditev novih cestnih povezav po grebenu (Areh – Rogla – Kope), vzporedno pa ureditev kolesarskih poti za razvoj zelenega turizma, je prepričan mestni svetnik ter predstavnik Stranke mladih Slovenije – Zeleni Evrope, Igor Jurišič. »Dodatno bi moral vsebovati možnost državnega odkupa žičniških naprav ter ureditev smučišč in druge potrebne infrastrukture. Zakon mora vsebovati seveda tudi rešitve za mnogotera druga, nekatera povsem raznorodna področja, a vsemu navkljub bo skrb za infrastrukturo tista, ki bo potrebovala največ finančnih sredstev,« pove Jurišič, ki je prepričan, da bo država po vzoru Planice ustrezna sredstva namenila tudi Pohorju, prav tako pa bo vlada v sodelovanju z občinami pripravila tudi predlog zakona.

Za tudi v Dupleku in Hočah

Tudi občina Duplek je prepričana, da je zakon o Pohorju dobrodošla povezava, ki bo združila vse vpletene deležnike ter zagotovila pripravo strategije razvoja infrastrukture, kvalitete življenja, športa, kulture, gospodarstva in ponovne oživitve Pohorje od Maribora do Slovenj Gradca, podobno pa meni tudi župan občine Hoče – Slivnica, dr. Marko Soršak.

Zakon o Pohorju bi tako po mnenju dr. Soršaka moral nujno vključevati začetne investicije, ki bi poskrbele za ceste, kolesarske poti, steze ter vodovod, kasneje pa tudi za športno infrastrukturo – športna igrišča, dvorane in progo v Rušah ter žičniške naprave, ki naj postanejo državna infrastruktura. Prav tako je izrednega pomena tudi zagotovitev sredstev za delovanje Zavoda Pohorje ter ustrezno financiranje vzdrževanja naprav, meni hoški župan, dr. Soršak, ki sredstva za realizacijo zakona ocenjuje na več kot 100 milijonov evrov brez letnega delovanja Zavoda, kot vir pa, tako kot v primeru Zakona o Planici, navede državo.

V Rušah konkretno in odločno

Tudi županja Urška Repolusk, ki bdi na čelu občine Ruše, občine, ki se nahaja v neposredni bližini Pohorja, tako kot njeni sokrajani ve, kaj okoliš potrebuje in meni, da bi moral biti zakon o Pohorju prvenstveno usmerjen predvsem v strateški razvoj kvalitete življenja, športa, kulture, gospodarstva in ponovne oživitve Pohorja.

»Ta zakon bi moral vsebovati rešitve, s katerimi bi se v varovanih območjih dopustili posamezni posegi, seveda ob upoštevanju ukrepov, ki bi jih morali investitorji zagotavljati ob izvajanju investicij oziroma obratovanju objektov. Zaradi strogih omejitev v predpisih o razglasitvi naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij, ekološko pomembnih območjih, so danes določeni posegi neizvedljivi. Onemogočena je npr. gradnja malih hidroelektrarn na potoku Lobnica, spreminjanje namenske rabe za potrebe turizma (zaradi neposrednih in daljinskih vplivov ter ob upoštevanju kumulativnih vplivov že izvedenih posegov, ipd.),« še pove in omeni, da bi določene posege, predvsem tiste, ki bi se izvajali kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zakon moral dopuščati, hkrati pa bi bilo potrebno predpisati ukrepe, ki bi jih investitorji morali izvajati ob posegu v prostor.

Prepoved štirikolesnikov, motorjev in motornih sani?

Repoluskova je prepričana, da bi moral zakon prav tako strogo prepovedati vožnjo s štirikolesniki, motorji in motornimi sanmi. »Ne samo izven gozdnih cest in gozdnih vlak, temveč za vozila, katerih motorji presegajo določeno stopnjo hrupa tudi izven kategoriziranih občinskih in državnih cest. Ta vozila, ki uničujejo vegetacijo, onesnažujejo zrak in povzročajo velik hrup, nedvomno povzročajo večje negativne učinke na živalske in rastlinske vrste, kot poseganje s spremembami namenske rabe,« pove.

Za urejene gozdove

Ker Zakon o gozdovih in podzakonski akti ter dejavnost nadzora v gozdovih trenutno niso najbolj učinkoviti, kot je prepričana ruška županja, bi »pohorski zakon« moral urejati tudi to. »Zakon bi moral urediti tudi gospodarjenje z gozdom, predvsem nego in obvezna ravnanja ob ter po spravilu lesa. Sečnja je prekomerna, gozdov se ne vzdržuje, po spravilu lesa ostane v gozdu zelo klavrna podoba,« pojasni in pripomni, da to velja predvsem za gozdove, ki so v upravljanju SKZG in SIDG. »Gozdovi, predvsem državni v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter SIDG, so v tako slabem stanju, kot še niso bili,« pove in doda, bi se morala z zakonom vzpostaviti učinkovita nadzorna služba s širokimi pooblastili in 24 urnim delovnim časom, ki bi nadzirala tako vožnje kot lovsko dejavnost ter gospodarjenje z gozdovi.

Skorajda »samooskrbno« financiranje

Občina Ruše pomen zakona o Pohorju vidi tudi v vzpodbudi za turizem, hkrati pa bi lahko Pohorje po vzoru Nordijskega centra Planica z ustrezno strateško ureditvijo postalo pomembno smučarsko središče. Pa sredstva? Repoluskova je prepričana, da bi se dovolj sredstev nabralo iz nadomestil za spremembe namembnosti, glob za kršitve na področju prometa, lovstva, gozdarstva, nekaj pa bi bilo potrebno primakniti iz državnega proračuna, namenjenega ohranjanju narave, varstvu gozdov ter razvoju gospodarstva, svoje pa bi prispevale tudi turistične takse.

Veliko povedanega, malo storjenega

Da je bilo v preteklosti o predlogu zakona mnogo povedanega, a manj storjenega, pa je prepričana Melita Petelin, ki je ostro nastopila proti praznim predvolilnim obljubam brez vidnih sadov. »Zaradi populističnih potreb kandidatov, ki so v času volilnih kampanj poudarjali načelno naklonjenost temu »zakonu«, niso pa se ukvarjali z vsebino, je to postala tudi tema volilnih soočenj. S površnim pristopom novinarjev, ki so se zgolj zadovoljili z vprašanji tipa: »Ali podpirate idejo o zakonu?«, pa se še danes ukvarjamo zgolj z idejo. Dokler pobudnik ne bo predstavil, kaj naj bi zakon po njegovem vseboval, se je o tej pobudi, če jo sploh lahko tako imenujemo, nesmiselno pogovarjati,« meni Petelinova.

»V času lanskega »super volilnega leta« je predstavnik društva, katerega dejavnost nam sicer ni znana, v javnost uspešno lansiral idejo o t.i. zakonu o Pohorju. Zanimivo je, da pobudnik nikdar ni pojasnil, kaj naj bi ta zakon obsegal oz. kaj bi urejal. Ves čas ponavlja, naj bo zakon napisan po vzoru zakona o Planici, ki bi naj Planici prinesel 50 milijonov. Po nekakšni nenavadni logiki bi naj tudi t.i. Zakon o Pohorju prinesel približno enako vsoto denarja. Zakaj, komu in kako so neodgovorjena vprašanja,« odgovarja Petelinova.

O Pohorju tudi Klub 7

Za spodbuditev procesa oblikovanja zakona o Pohorju si prizadeva tudi Klub 7 z Lidijo Divjak Mirnik na čelu. Divjak Mirnikova je pojasnila, da je z župani Maribora ter širše regije, ki pokriva področje zreškega ter slovenjgraškega Pohorja v preteklosti že opravila več razgovorov, s katerimi je deležnike pozvala k podajanju predlogov. Kot pove, je bilo mogoče zaznati, da Pohorje potrebuje urejeno žičniško, cestno in kolesarsko infrastrukturo, zadostne količine vode ter skupen nastop na trgu za uspešno promocijo Pohorja.

Po vzoru 2. tira

Tudi po mnenju Zvonka Zinrajha, mestnega svetnika mariborske občine, bi moral predlog zakona o Pohorju vsebovati finančno konstrukcijo javno-zasebnega partnerskega tipa, ki bi celostno uredila Pohorje tako na gospodarsko-turistično-športnem kot na infrastrukturnem področju. Vsekakor pa bi bilo nujno povezati tako regionalne kot lokalne interese, pri tem pa bi morala zagonska sredstva znašati vsaj 20 milijonov evrov, v primeru sanacije hotelskih in ostalih nastanitev pa več kot 50 milijonov. Priprava zakona? V rokah občin in pristojnih ministrstev. »Ustanoviti pa bi morali tudi gospodarski subjekt po vzoru 2. tira Koper – Divača, ki bi peljal vse potrebne pravne in tehnične postopke ter izvedbo, nadzor pa v skladu z zakonom,« še pove Zinrajh.

Ministrstvu regulacija ne diši

Da mora pobuda za tovrstni zakon priti s strani lokalnih deležnikov, pa kaže stališče Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo. »Da bi te aktivnosti dosegle svoj namen in cilj morajo nujno izhajati z lokalne ravni, kakor tudi konkretni predlogi pričakovanega ukrepanja države za namene financiranja in zakonske regulacije. Po prejemu teh predlogov bi bilo mogoče opredeliti, ali že kakšni drugi predpisi urejajo posamezno področje, kaj mora urediti trg in za kaj bi morda bil potreben sprejem novega zakona,« pojasnijo.

A vse več zakonov in reguliranja v očeh Ministrstva ne pomeni nujno več dobrega: »S strani MGRT nismo naklonjeni vse večji regulaciji, saj smo že zelo  regulirana družba. Z raznimi zakoni si velikokrat postavljamo tudi omejitve in prepreke, kar dolgoročno ni učinkovito, predvsem z vidika razvoja.«

Ministrstvo svetuje trajnostni razvoj

Piscem predloga zakona o Pohorju tako na Ministrstvu svetujejo, da upoštevajo celovit ter trajnosten razvoj Pohorja, kar mora zajemati tri komponente trajnosti: »Ekonomsko prosperiteto, socialno enakost in kohezijo, varovanje naravnega in kulturnega okolja,« pojasnijo ter dodajo: »Predvsem naj bodo previdni, da Pohorje ne bo postalo izključno zavarovano območje, kjer bi bil otežen gospodarski in turistični razvoj.«

Sredstva naj zagotovijo tisti, ki si obetajo koristi

Če večina deležnikov vir sredstev vidi v državi, vsaj Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo meni drugače. Najprej naj sredstva predložijo ti, ki zakon želijo, šele nato bo morda prispevala država. »Po vzoru nekaterih drugih držav in njihove ureditve (npr. Avstrija, Švica, ipd.) bi bilo za realizacijo predvidenih ukrepov in aktivnosti najbolj smotrno, da bi finančna sredstva vložili vsi, ki si obetajo kakršnekoli koristi od zastavljenih ukrepov. Ključno je sodelovanje in povezovanje lokalnih skupnosti, ki so kakorkoli povezane s Pohorjem, vseh gospodarskih subjektov, institucij, zbornic in drugih deležnikov na tem območju. Za ostale možne vire iz javnih sredstev ali evropskih skladov bi bilo mogoče zaprositi kasneje, ko bi že bili izdelani kakšni konkretni projekti,« zapišejo.

Ministrstvo bo, če bo to potrebno, k morebitni koordinaciji ter pripravi zakona pristopilo še le na koncu. Do takrat pa morajo po mnenju Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo predlog zakona v sodelovanju s predstavniki lokalnih skupnosti ter ustreznimi subjekti pripraviti pobudniki.

Trenutno namreč na področju regionalne politike in regionalne endogene politike za območje Pohorja ne obstaja zakonska podlaga, ki bi Ministrstvo zavezovala k financiranju, slednje bi bilo mogoče le na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo preko posebnih programov in razvojnih spodbud, še dodajo.