Konec maja, ko se začne obdobje lepšega vremena z višjimi temperaturami, je eden od mejnikov za začetek rasti nekoliko večje skupine gob. Manj znano je, da so sicer nekatere vrste gob uspevale že od konca februarja naprej, druge od konca marca oziroma začetka aprila. Šlo je za marčne polževke (marčnice), ki rastejo še preden se drevesa olistijo, aprila pa uspevali užitni smrčki, za mnoge ena izmed najokusnejših vrst gob.
“Konec maja in v juniju, v času zgodnjega poletja, pa začnejo rasti jurčki, mušnice, lisičke, dežniki, kukmaki, tudi nekatere golobice. Količine so sicer manjše, sledi poletje, ko se rast gob zaradi suše in vročine umiri, potem pa jeseni, v septembru, oktobru, nastopi optimalni čas za gobe,” pravi Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor. V teh dneh, kot dodaja, je v gozdu že opazil prve, tako imenovane borove gobane, prav tako poletne gobane, vendar v zelo omejenem številu.
Pomemben spodbujevalec rasti gob so tudi nevihte in strele
Ker gobe za rast potrebujejo primerno vlago, so bile nedavne padavine zanje dobrodošle. Ko je namreč zemlja dobro namočena, se razvija podgobje. Za njihovo rast so pomembni tudi temperatura, pretok zraka, … “Rast gob se sproži ob določenih spremembah, na primer pri spremembah temperature. Pomemben spodbujevalec rasti gob so tudi nevihte in strele. Ko so na Japonskem gojili šitake, so delali poskuse. V hlode so usmerjali strele, ki so jih umetno povzročili. Izplen gob pri teh hlodih je bil dvakraten,” pojasnjuje Šerod. Gobe sicer rastejo na različne načine; nekatere se hranijo z odpadnimi ostanki listov, dreves, takšne lahko tudi umetno gojimo. Obstaja pa še skupina gob, katerih podgobje se poveže z drevesnimi koreninami (jurčki, lisičke, mušnice, …). Ta povezava traja tako dolgo, dokler drevo raste. “Največje podgobje, ki so ga našli, se razpreda na površini 900 hektarjev. Kar pomeni, da lahko gobe rastejo neomejeno, če imajo vir hrane,” zaključi naš sogovornik.
