Eden izmed viteških redov v Sloveniji je Združenje slovenskega reda vitezov vina, katerega ambasador je Štefan Pavlinjek.
Butičnost ima pri nas poseben pomen
Pojasni nam, da je pred njimi obstajal avstrijski viteški red, vendar so želeli imeti tudi svoj, slovenski red: "Mislim, da je prav, da se Slovenci ponašamo s svojim viteškim redom, saj na koncu koncev promoviramo kulturo pitja vina, predvsem pa slovenska vina. Dejstvo je, da imamo odlična vina; na svetovnih prvenstvih in tekmovanjih dosegamo zelo visoke ocene. Zakaj jih torej ne bi še bolj promovirali kot butična vina? Res je, da nimamo tako velikih vinorodnih površin kot denimo ZDA ali Francija, vendar naše vinograde obdelujejo predvsem manjše, družinske kmetije, ki pa pridelujejo vina na enako visoki ravni kot večje evropske države. Ta butičnost ima v Sloveniji poseben pomen - povezana je s kmečkim turizmom, vinogradništvom in z ljudmi, ki vino resnično poznajo in cenijo."
"Najpomembnejše je, da ohranjamo in promoviramo svoje avtohtone sorte"
Pavlinjek nadaljuje, da ima Slovenija več vinorodnih območij z različnimi značilnostmi. Na Primorskem so vina z manj kislinami, na Štajerskem in v Prekmurju pa bolj sveža in kisla. Tudi okusi in avtohtonost sort so različni. "V naši pokrajini se lahko posebej pohvalimo z avtohtono sorto – ranino. Včeraj smo imeli celo festival Ravninske ranine. Naše omizje za Pomurje jo zelo promovira. Poleg tega pa naj omenim, da imamo danes šampiona vina tudi s Krasa. Slovenska vina so vrhunska, saj smo po tehnologiji in sortimentu povsem sledili svetovnim trendom. Na severu smo se ozirali proti avstrijskim vinom, na zahodu proti italijanskim, v osrednjem delu pa smo ustvarili svojo, odlično tradicijo."
Seveda pa ne smemo pozabiti na najstarejšo trto na svetu v Mariboru. Poleg tega imajo tudi druge slovenske regije dobre stare sorte; denimo gamay, vina iz zelo starih trt pridelujejo tudi na Vipavskem in Krasu. "Najpomembnejše pa je, da ohranjamo in promoviramo svoje avtohtone sorte. Nedavno smo na degustaciji poskusili slovaško avtohtono vino, za katero prej še nismo slišali, in prav ta avtohtonost je vrednota. Tudi pri nas se vedno bolj sadi stare sorte, ki so odpornejše na bolezni in bolje prilagojene naravi. Tako na primer zaradi zlate trsne rumenice pri nas ponovno sadimo laški rizling, ki je zelo odporen."
Čas suhih vin
Kakšni pa so trenutni trendi? So suha vina še vedno v ospredju? "Seveda. Časi sladkih vin so mimo, danes so prava vina suha vina. Tudi v Avstriji poznajo praktično samo suha vina, enako pa jih cenimo tudi v Sloveniji. Letos nameravamo pripraviti tudi nekaj predikatnih vin. Jesen bo, kot kaže, ugodna za pozne trgatve in jagodne izbore. Jaz vedno pravim, da sta v vsakem desetletju le dve res izjemni letini, v katerih lahko naredimo nekaj posebnega. Upamo, da bo letošnja ena izmed njih."
"Kultura pitja vina je stvar promocije, izobraževanja in tudi osebnih izkušenj. Včasih gre tudi za vprašanje mode. Ampak verjamem, da tisti, ki odraščamo s slovenskimi vini, ne bomo popustili. Še naprej jih bomo promovirali, saj imamo na Štajerskem in Prekmurju res vrhunska vina. Zakaj ne bi ob kozarčku dobrega vina uživali? Res je, da imamo Slovenci radi tudi špricer, a osnova vsega je dobro vino."
Pavlinjeku zastavimo še vprašanje, kakšna je pri Slovencih kultura pitja vina. "Radi rečemo, da imamo tri vrste vina: dobro, boljše in moje.(smeh) Kultura pitja vina pomeni, da vino uživamo zmerno in spoštljivo. Če pogledamo Francoze, tam skoraj nihče pri kosilu ne naroča piva, ampak vino. Enako je v Italiji. Vino ima svojo vrednost in pri nas želimo doseči, da ga ljudje cenijo kot najbolj zdravo pijačo."
