Tisti, ki spremljate glasbeno pot legendarnega pevca Alfija Nipiča, gotovo poznate tudi Branka Novaka, enega najbolj znanih baritonistov, ki je že več kot 25 let član Alfijevega ansambla, muzikant pa je že dolgih 41 let. Z Alfijem nista le sodelavca, temveč tudi dobra družinska prijatelja, skupaj hodijo celo na dopuste.

Od letošnjega leta pa si delita še eno stvar - visoko priznanje za širjenje narodne kulture, ki sta ga na državni slovesnosti ob madžarskem kulturnem prazniku prejela s strani fundacije za širjenje in ohranjanje kulture narodov pod okriljem Ministrstva za kulturo in inovacije Republike Madžarske. Komisijo za podelitev je sestavljalo 16 držav, prisoten je bil tudi minister za kulturo in inovacije Hankó Balázs.

V družbi redkih izbrancev 

Branko je priznanje in z njim tudi viteški naziv (vitez kulture) prejel januarja letos, Alfi lansko leto. Ob njem je lani priznanje prejel tudi Rudi Šantl, leta 2010 Slavko Avsenik in tudi Otto von Habsburg, zadnji avstrijski prestolonaslednik Avstro-Ogrske monarhije. Ob tem je Novaka  Zveza kulturnih društev Slovenskih goric nagradila še s tako imenovanim srebrnim 'cajgarjem' za dolgoletno delovanje na področju narodno-zabavne glasbe in godbene dejavnosti ter za visoko mednarodno priznanje na Madžarskem.

[[image_4_article_75260]]

[[image_1_article_75260]]

Pri Novakovih se že pet generacij ukvarja z glasbo 

V družini Branka Novaka se se že pet generacij ukvarja z glasbo. "Moj pradedek je igral v sloviti Slavekovi godbi, ki je leta 1912 igrala celo pri kralju Aleksandru I. Karađorđeviću v Beogradu. Moja dedka Mihael in Martin sta bila prav tako muzikanta, enako moj oče Alojz in sestra Alenka. Tudi jaz nadaljujem to tradicijo, zdaj pa jo ohranja naprej moja sedemletna hčerka Klara, ki obiskuje prvi razred glasbene šole v Lenartu, kjer jo uči naš trobentač v ansamblu Simon Štelcer," nam pove Branko. Najprej je začel igrati mali boben v železničarskem pihalnem orkestru Krilato kolo v Mariboru, njegova mentorja sta bila Boris Rošker in Srečko Kovačič. Med glasbenimi vzorniki omeni Jožeta Burnika, Janeza Pera, Ivana Prešerna. 

Branko v ansamblu igra bariton, bas kitaro, trobento in klavir. V godbi pa ponavadi tubo. Večkrat je zaigral z Mengeško godbo, godbo iz Raven na Koroškem, s Slovenskogoriškim pihalnim orkestrom KD Mol Lenart, z Godbo Markovci pri Ptuju, s skupino Jodel Express ...

Zanimiva zgodba iz Senegala 

Branko Novak je nastopal že v vseh sosednjih državah, pa tudi v Nemčiji, Švici, Franciji, ZDA, Kanadi in celo v Senegalu, kjer se je mudil leta 2015. "Večina nastopov je bila v okviru ansambla z Alfijem, v Senegalu pa je bilo nekoliko drugače. Tam smo bili kot delegacija uradno sprejeti na ministrstvu za kulturo in na kmetijskem ministrstvu. Tam smo bili sicer poslovno, vendar so pričakovali tudi donacije glasbil. Kasneje sem jim nekaj inštrumentov dejansko priskrbel, predvsem iz godbe Svoboda Tezno, ki je zaključila svojo dejavnost v Mariboru. Najprej so mi priredili topel sprejel, nato pa so mi dali pozavno in sem zaigral. Tam namreč nimajo tradicije godbene dejavnosti, obstaja sicer orkester v Dakarju, ki je glavno mesto Senegala. Igral sem tudi  Avsenikove viže na baritonu, kar jih je zelo navdušilo. Kasneje sem jim poslal še nekaj notnega gradiva, in ko je naslednje leto senegalska ministrica obiskala Slovenijo, mi je povedala, da vadijo te skladbe."

[[image_2_article_75260]]

Ljubitelj kulinarike in velikih hitrih avtomobilov 

Je ljubitelj kulinarike, najbližje mu je tradicionalna balkanska kuhinja. Službeno, zaposlen je v podjetju Raiffeisen, velikokrat potuje v Srbijo in Makedonijo, odkoder prinaša recepte, po katerih nato pod svojim kozolcem ob družinski hiši v Zgornjem Porčiču v Sveti Trojici v Slovenskih goricah pripravlja jedi za svoje prijatelje, sorodnike in sosede. Pove nam, da bo 15. junija prevzel pripravo hrane za trojiške gasilce ob 150-letnici delovanja tamkajšnjega društva. 

[[image_3_article_75260]]

Alfija iz spoštovanja vika 

Uživa v delu na kmetiji, predvsem na polju. Rad vozi velike in hitre avtomobile. Še posebej je ponosen na več kot 25-letno sodelovanje z Alfijem Nipičem: "Drug drugemu dajeva navdih, v vsem tem času se nisva niti enkrat sprla. Ves čas ga vikam, čeprav mi je že tisočkrat ponudil tikanje. To spoštovanje je namreč zame zelo pomembno, saj je nenazadnje Alfi zadnji iz originalne zasedbe Avsenikov."

[[image_5_article_75260]]