Zagotovo ni Mariborčana, najverjetneje niti Slovenca, ki še ni slišal za mariborski Bolšji sejem. V bližini glavnega vhoda v nekoč mogočno Tovarno avtomobilov Maribor na Teznem se namreč vsako nedeljo na odprtem prostoru bohoti tradicionalni sejem starih, rabljenih in novih izdelkov, za katere mnogi, če ne bi prišli, sploh ne bi vedeli, da obstajajo. Bolšak, kot ga radi imenujejo, pa nekaterim pomeni tudi druženje in srečevanje s prijatelji, znanci, ki se običajno več časa na vidijo. In tako je bilo tudi včeraj, saj so številni, morda tudi na račun sončnega in toplega jutra, prišli na Tezno. Kar nekaj med njimi pa je bilo tudi nemško govorečih.

Janez: »Samo huda bolezen, ali bog ne daj smrt, me lahko ustavita, da ne pridem v nedeljo dopoldne na Bolšji sejem.«

Vsako nedeljo pride po kruh

»No, pa sva spet tukaj. Lepo te je spet videti. Si prišel nakupovati? Kaj pa imaš v vrečki?« so le nekateri stavki, ki jih slišimo med obiskovalci sejma. »Samo huda bolezen, ali bog ne daj smrt, me lahko ustavita, da ne pridem v nedeljo dopoldne na Bolšji sejem. Priznam, ne kupim vedno kaj, ampak tukaj sem na svežem zraku, srečam znance,« je poudaril 72-letni Janez iz Nove vas. Pred prodajalno pekovskih izdelkov smo naleteli na 52-letno Marijo iz Pobrežja, ki v nedeljo zgodaj zjutraj, kot pravi, vstane in se odpelje na Tezno, kjer obišče Bolšji sejem. »Že nekaj let tukaj kupujem kruh, danes pa sem prišla še po razne vrtne sadike, ki jih bom posadila na vrtu. In ker ima vnuk čez nekaj dni rojstni dan, razmišljam, da zanj pogledam za kakšno igračo, morda kakšnim oblačilom. Ponudba je pestra,« je razložila Marija. Med obiskovalci so tudi mlajši. 19-letni Matic ne stanuje daleč stran, zato se že nekaj časa šteje med redne obiskovalce. »Fajn mi je tukaj. Zanima me tehnika, pogosto sam opravim kakšen servis na domači tehnični napravi in tukaj na stojnicah najdem marsikateri pripomoček, ki mi koristi. In to za malo denarja,« je dejal Matic.

Postavljena cena ni zadnja

Svoje načrte pa imajo številni prodajalci na »drugi« strani stojnic. »Rabiš mobitel, iščeš teniske, poceni prodajam orodje za vrt, s to kosilnico lahko dobro pokosiš travo,« pa je moč slišati iz ust prodajalcev. In vsak, ki se odloči za nakup, mora biti pripravljen, da »postavljena« cena s strani prodajalca, ni zadnja in je zanjo moč barantati. To so ob našem obisku potrdili tudi prodajalci. »Najraje imam, ko stranka takoj izvleče denarnico in plača. Takrat zaslužim največ,« je razložil eden od prodajalcev in dodal, da se pogosto zgodi, ko mora ceno »spustiti«. »Odvisno od izdelka oziroma cene. Višja je, več si lahko privoščim. Zdaj, denimo, na novo ponujam ‘šilt’ kape dirkačev svetovnega motociklizma. Rossijevo kapo na primer prodajam za 25 evrov, in če jo želiš, jo dobiš za 15. A ni to dobra cena,« nas je ogovoril prodajalec.

Prodajalec: »Najraje imam, ko stranka takoj izvleče denarnico in plača.«

Nedaleč vstran je na stojnici rabljene stvari prodajal Neđo Radovanović, ki se ob nedeljah vozi pogosto v Mariboru iz Hrastnika v Zasavju. »Pokojnina je nizka, znaša okoli 500 evrov, in brez dodatnega zaslužka težko preživim. Prodajam rabljeno robo, ki jo naberem doma, čistim pa tudi druge garaže. So pa to še vedno uporabne stvari in mesečno dodatno zaslužim nekaj več kot 150 evrov. To mi veliko pomeni, saj jih porabim za plačilo položnic, skratka za življenje,« je pojasnil Radovanović.

Neđo Radovanović.

Začeli na parkirišču in se hitro širili

In kako se je vse skupaj začelo? Eden od ustanoviteljev, Milan Lovec je povedal, da so 4. junija pred 25-leti najprej začeli na parkirišču, kasneje so morali zaradi velikega zanimanja najeti bližnjo kolesarnico, ki je čez čas postala tudi premajhna. »Šlo je postopoma,« pove o začetkih in še: »Nihče ni nikogar sili, niti iskal, ampak se je za prodajo lahko odloči vsak prostovoljno. Na parkirnem prostoru smo s kakšnimi 30 prodajalci začeli zbirati in prodajati starine, zdaj se je to število že vrti okrog 200, medtem ko se ob nedeljah na sejmu zbere okrog 20.000 obiskovalcev. Zadeva je dejansko eskalirala v letih 1998/99, kar mi je dalo še neki poseben zagon, da sem se še bolj intenzivno angažiral. In danes – uradno med 7. in 13. uro – so obiskovalcem na voljo novi in stari izdelki, različne sadike, tudi sadje in zelenjava, pa kakšni domači pridelki,« je pojasnil Lovec in dodal, da imata pomembno vlogo v tej zgodbi tudi njegov sodelavec Jože Čuješ ter Gorazd Bende, direktor Zavoda PPC.

Milan Lovec: »Obiskujejo nas ljudje iz celotne Slovenije, prihajajo tudi iz sosednje Avstrije.«

Po Lovčevih besedah lahko bolšji sejem danes uvrščamo med kulturne prireditve, saj imajo v zadnjih dveh letih precejšnji porast obiska. »Obiskujejo nas ljudje iz celotne Slovenije, prihajajo tudi iz sosednje Avstrije, nad čemer se ne pritožujejo niti prodajalci,« je dejal Lovec in o namigovanjih, da bi se moral kramarski sejem umakniti s te lokacije, pravi, da gre za gostilniške govorice ter poudaril, da na Teznem ostajajo.